1,720,988 research outputs found
Usoda zapuščine Henrika in Etbina Coste
No full textThe author deals with the sale of Henric and Etbin Costa\u27s archives and library. He states prices, buyers and the sale process itself io indicate the financial weakness of the Slovene politics and culture in the 70\u27s of the past century. He also tries to describe the way of trading with cultural goods in our country at that time.Avtor obravnava prodajo arhivalij in biblioteke Henrika in Etbina Henrika Coste. Z navajanjem cen, kupcev in potekom prodaje skuša opozoriti na finančno šibkost slovenske politike in kulture v 70. letih 19. stoletja ter prikazati način trgovanja s kulturnimi dobrinami v tistem času pri nas
Poskus organiziranja slovenske Ljubljanske občne banke (1872)
Full text linkThe author deals with the attempt of a part of the Slovene capital owners and politicians to establish a bank as a joint-stock company. For political reasons the Auersperg-Lasser ministry delayed giving a corresponding agreement, as a reason for its final refusion, however, the ministry took advantage of the crash of the Vienna Exchange in 1873.Avtor obravnava poizkus dela slovenskega kapitala in politikov, da bi ustanovili banko kot delniško družbo. Auersperg-Lasserjevo ministrstvo je z izdajo ustreznega soglasja iz političnih razlogov odlašalo. Kot vzrok za dokončno odklonitev soglasja pa je izrabilo dunajski borzni krah 1873. leta
Viri akumulacije kapitala na Slovenskem v 19. stoletju
Full text linkIn his introduction the author stresses the significance of the policy and measures of the Austrian emperors in 18th Century manifested also in the proclamation of Trieste and Rijeka as free ports. Trade links with these two ports ensured the sale of home produce and products and served as a bridge between the Adriatic and the Panonian plane, which allowed the accumulation of small, medium and large capital. The most active in these processes were numerous riiral merchants, who had moved from the countryside into towns where they rapidly developed and spread their trade. The old nobility and the bourgeois, however, showed little spirit of enterprise. The same goes for a number of capitalists who, after having achieved a swift success, retired as rentiers.Avtor opozarja na velik pomen politike in ukrepov avstrijskih vladarjev 18. stoletja, ki so se izražali v proglasitvi Trsta in Reke za svobodni pristanišči. Prav trgovske zveze s tema mestoma, bodisi da gre za prodajo deželnih pridelkov in izdelkov ali pa za posredništvo med Jadranom in Panonsko nižino, ustvarjajo male, srednje in velike kapitale. V teh procesih so aktivni številni kmečki trgovci, ki so se preselili v mesto in svojo dejavnost razvejali na številna področja. Staro plemstvo in meščanstvo je kazalo malo poslovnega duha. Tudi nekateri naglo uspeli kapitalisti so se razmeroma hitro zadovoljili z doseženim in se preselili med rentnike
The history of viticulture in the Vipava valley
Full text linkV pestri in bogati zgodovini slovenskega naroda se je težko opredeliti, kateri kraj najbolj izstopa po svoji avtentičnosti in zanimivosti. Pri vsaki tovrstni primerjavi je Vipavska dolina vedno v prvem planu predvsem zaradi svoje raznovrstnosti in hitre spremenljivosti, ki jo zaznamuje že od zgodnjega antičnega obdobja do sodobnih časov. V tem zanimivem potovanju skozi čas obstaja ena stalnica, nespremenjena, značilna za Vipavsko dolino in njene prebivalce – to je vinogradništvo, gojenje vinske trte, pridelava grozdja in vina. Vinska trta je na Vipavskem prisotna skozi vso zgodovino, ne glede na prebivalstvo, ki je tam ustvarjalo svoj lastni obstoj in prihodnost. Včasih so to bili Rimljani na svojem pohodu ustvarjanja mogočnega imperija, Kelti, Slovani, Habsburžani, Italijani. Dolina pa je že nekaj stoletij neločljiv del slovenskega nacionalnega ozemlja, ki soustvarja zgodovino in prihodnost slovenskega naroda. Vinogradništvo je pomemben segment ekonomskega področja Vipavske doline. Zasnovano je predvsem na izrednih naravnih pogojih, ki prebivalce Vipavske doline že od nekdaj usmerjajo h gojenju vinske trte. Vinska trta je zaradi tega vedno bila eden od pomembnih virov blaginje na Vipavskem. Vinogradništvo, kot vse druge ljudske dejavnosti, pa so pogosto spodbujali in omejevali različni politični in socialni dejavniki, kot so vojne, spremembe meja, spremembe družabne ureditve, preseljevanja ljudstev, bolezni in epidemije.
Namen diplomskega dela je sistematičen prikaz zgodovinskega razvoja vinogradništva na Vipavskem od antičnih časov do sodobnih trendov. Predvsem pa je bilo pomembno vinogradništvo umestiti v širši kontekst družbenega in ekonomskega razvoja na slovenskem ozemlju ter v kontekst naravnih pogojev, ki usmerjajo prebivalce Vipavske doline k vinogradništvu in pridelavi vina.In the varied and rich history of the Slovenian nation, it is hard to define, which place stands out the most for its authenticity and attractions. In each such comparison, the Vipava valley is always in the forefront particularly due to its diversity and rapid variability, which marks it since the early ancient period until the modern times. In this interesting journey through time, there is one unchangeable regularity, typical for the Vipava valley and its habitants – viticulture, cultivation of vines, grape production and winemaking. In the Vipava valley, vines have been present throughout history, regardless of the habitants, who were settled there creating their existence and future. These habitants used to be the Roman on their spree of creating a powerful empire, Celts, Slavs, Habsburgs and Italians. But for centuries, the valley is an inseparable part of the Slovenian national territory, which co-creates the history and future of the Slovenian nation. Viticulture is an important segment of the economic sphere of the Vipava valley. It is mostly based on extraordinary natural conditions, which have always directed the habitants of the Vipava valley to cultivate vines. Therefore, vines have always been one of the important sources of prosperity in the Vipava valley. Viticulture, as well as other people’s activities, was often encouraged or limited by different political and social factors like wars, changes of the border, changes of the social regulation, immigration of nations, diseases and epidemics.
The purpose of the thesis was to systematically present the historical development of viticulture in the Vipava valley since ancient times until modern trends. But it was particularly important to place viticulture into the wider context of the social and economic development on Slovenian ground and the context of natural conditions, which direct the residents of the Vipava valley towards viticulture and winemaking
Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani
Full text linkKolonat se je v Goriških brdih ohranil do konca štiridesetih let 20. stoletja. Koloni so pripadali starim fevdalnim družinam, slovenskim in italijanskim veleposestnikom, župnijam, cerkvam, premožnim kmetom in drugim meščanom. Koloni so bili na gospodarje vezani s kolonskimi pogodbamizemljo so imeli v zakupu.
V začetku 20. stoletja je imela skoraj vsaka briška vas kolone. Poseben primer sta bili Fojana in Barbana. Tam je grof Silverio de Baguer imel v lasti skoraj celotni vasi. Njegovo zemljo je obdelovalo kar 38 kolonskih družin. Te so s pomočjo dr. Henrika Tume leta 1922 od grofa odkupili zemljo in ustanovili prvo zadrugo v Goriških brdih: Poljedelsko društvo kolonov in malih posestnikov v Fojani.
Kljub začetnim težavam, morali so kupiti orodja in odplačevati posojila, so se novi zadružniki prebijali se skozi težke čase. Tudi nenaklonjena italijanska oblast in leta pod prisilno upravo jih niso prestrašila. Zadruga je delovala do leta 1949, ko so jo ukinili. Za naslednico prve zadruge lahko imenujemo Kmetijsko delavsko zadrugo, ki je v Fojani nastala leta 1948. Njeni prvi člani so postali takratni cerkveni koloni iz Fojane, kasneje pa so se ji pridružili tudi člani prve zadruge
Vloga športa pri goriških Slovencih in sosednjih Furlanih v funkciji narodnega osveščanja na prehodu iz 19. v 20. stoletje
Full text linkDanes je telesna kultura in predvsem šport kot njen del velik del popularne kulture. Začetki športnih dejavnosti segajo v antiko, ko so stari Grki prirejali športne igre, ki so najprej bile namenjene čaščenju bogov in so bile verski obred. Sčasoma so te prireditve pridobivale vedno bolj tekmovalni značaj. Družba in miselnost sta se čez čas spremenili in v tu ni bilo prostora za šport. Ponovni razcvet se je zgodil v srednjem veku. Višji sloji (plemstvo) so začeli izkoriščati prosti čas in zaradi njega razvili številne dejavnosti, ki jih prejšnji čas ni poznal. Te so izhajale iz vojaške sfere, kot so jahanje, streljanje, lov in mečevanje. Novo nastajajoče meščanstvo je vse to prevzelo od plemstva. Prav nastop meščanstva je ustvaril pogoje, da se je športna dejavnost (telesna kultura) pojavila v javnem življenju. Razvedrilo v prostem času so Angleži poimenovali »Šport« in kot tak se je začel širiti po vsem svetu (Mikša, 2010).
Ustanovitev prvega športnega društva na Slovenskem sovpada z ustanovitvijo telovadnega društva Sokol v Ljubljani in Sokola na Češkem. Tako kot češki je bil tudi slovenski narod izpostavljen pritisku Nemcev in njihovi težnji po germanizaciji. Slovenci so si prizadevali uresničiti željo po Zedinjeni Sloveniji. Na eni strani je bil upor Nemcev, na drugi strani, na Tržaškem in Goriškem, negodovanje ljudi italijanske narodnosti. Po ustanovitvi Tržaškega Sokola leta 1882 in Goriškega Sokola leta 1887 se je začel razcvet društvenih dejavnosti v mestu in na podeželju. V sokolskih društvih niso vzgajali svojih članov samo v duhu telovadbe, temveč tudi v raznih bralnih, dramskih in pevskih krožkih. Skrbeli so za žensko enakopravnost z vidika narodno-obrambnega boja. Kot v drugih deželah je sokolsko gibanje tudi na Goriškem nastalo in se utrdilo kot narodnobuditeljsko gibanje, s poudarkom na obrambi slovenskih nacionalnih interesov pred nemškim in italijanskim meščanstvom, ki sta z utrjevanjem svojega položaja na tem ozemlju ovirala javno nastopanje Slovencev.
Društvena dejavnost je oživela, nastajala so nova kulturna in politična društva. Večnarodne in večjezikovne razmere v Avstrijskem primorju so ne le količinsko, temveč tudi kakovostno krepile društveno delovanje, zlasti zaradi tekmovalnosti in prestiža. Tu velja omeniti na z romanskim (Italijani, Furlani) prebivalstvom naseljene predele dežele Goriško-Gradiščanska in Istra (Marušič, 1999)
- …
