Onkologija

Preoperative radiochemotherapy followed by TME surgery has gained acceptance in multimodality treatment of locally advanced rectal cancer. The potential benefits of this treatment must be balanced against the risk of increased morbidity when determining the appropriate treatment for individual patients. Effects of combined modality treatment on rectal, voiding and sexual function are quantified by various scoring methods. Speaking a common language in reporting the results is warranted. High rate of rectal and urogenital complications has prompted us to incorporate this information in the preoperative counseling.Ni abstrakta

Velenik, Vaneja

Anderluh, Franc

Oblak, Irena

Šegedin, Barbara

ONKOLOGIJA / pregledi
26
leto XII / št. 1 / junij 2008
Predoperativna	radiokemoterapija,	ki	ji	sledi	operacija	z	
anatomsko	bolj	dognano	kirurško	tehniko,	imenovano	totalna	
mezorektalna	ekscizija	(TME),	je	standardno	zdravljenje	
bolnikov	z	lokalno	in/ali	področno	napredovalim	rakom	
danke.	Glavna	cilja	predoperativnega	zdravljenja	sta	zmanjša-
nje	tumorja	in	s	tem	večja	verjetnost	radikalne	resekcije	(R0)	
ter	ohranitev	analnega	sfinktra	pri	nizko	ležečih	tumorjih.	Ob	
tem	se	pogosto	podcenjujeta	pomen	funkcionalnega	izida	
kombiniranega	zdravljenja	in	kakovost	življenja	bolnikov.	
Ocena	kakovosti	življenja	bolnikov	po	kombiniranem	
zdravljenju	postaja	sestavni	del	prospektivnih	raziskav	šele	v	
zadnjem	obdobju.
Ob	natančno	izvedeni	operaciji	s	tehniko	TME	so	težave	
pri	delovanju	črevesa	in	urogenitalnih	organov	redke	(1,	2,	
3).	Natančna	intraoperativna	prepoznava	parasimpatičnih	
živcev	je	mogoča	pri	50	do	90	%	bolnikov	(2,	4,	5),	saj	
obstajajo	med	bolniki	precejšnje	anatomske	razlike	v	poteku	
živčnih	vlaken,	ki	naj	bi	jih	med	operacijo	ohranili.	Ope-
racija	je	zahtevnejša	pri	bolnikih	s	čezmerno	telesno	težo	
ali	ozko	medenico.	Težave	z	uriniranjem	(najpogostejše	so	
nepopolna	izpraznitev	sečnega	mehurja,	pogosto	uriniranje,	
inkontinenca,	infekt)	pripisujejo	pretežno	intraoperativni	
poškodbi	avtonomnega	živčevja	(6).	Obsevanje	doprinese	k	
defekacijskim	zapletom	(najpogostejši	so	pogosto	odvajanje	
blata,	tenezmi,	inkontinenca)	in	motnjam	spolne	funkcije	
(najpogostejše	so	motnje	erekcije	in	ejakulacije	pri	moških	
ter	boleči	spolni	odnosi	in	zmanjšana	lubrikacija	pri	ženskah).	
Obsevalna	poškodba	tkiv	in	organov	v	medenici	je	odraz	
okvare	mišic,	živcev	ter	limfnih	in	krvnih	žil:	obsevano	tkivo	
brazgotini,	delovanje	organa	je	okrnjeno.	Dokazano	je,	da	
obsevanje	poškoduje	mienterični	živčni	pletež	notranjega	
analnega	sfinktra,	kar	povzroča	zmanjšano	napetost	sfinktra	v	
mirovanju	in	izgubo	rektoanalnega	inhibitornega	refleksa	(7).	
Poleg	okvare	živčevja	obsevanje	poškoduje	mišice	analnega	
sfinktra	in	epitel	analne	sluznice	(1).	K	boljšemu	delovanju	
sfinktra	prispeva	izključitev	perineja	iz	obsevalnega	polja	(8).
Pomembno	je	vedeti,	da	na	oceno	kasnih	zapletov	vpliva	
časovni	interval	med	izvedbo	zdravljenja	in	vrednotenjem	
zapletov.	Posledice	obsevanja	se	običajno	začenjajo	kazati	po	
enem	letu	in	se	s	časom	stopnjujejo.	Nasprotno	pa	se	težave	
pri	bolnikih,	ki	so	bili	le	operirani,	v	naslednjih	2	do	3	letih	
zmanjšujejo	(9).	Pri	oceni	toksičnosti	kombiniranega	zdravlje-
nja	bi	moral	biti	čas	opazovanja	dovolj	dolg.	Najzanesljivejše	
ocene	toksičnosti	takega	zdravljenja	sledijo	iz	analiz	skandina-
vskih	raziskav	s	kratkim	režimom	predoperativnega	obsevanja	
(brez	sočasne	kemoterapije,	s	TD	25	Gy,	razdeljeno	v	dnevne	
odmerke	po	5	Gy,	ki	mu	teden	dni	pozneje	sledi	operacija),	
saj	so	v	teh	raziskavah	bolnike	opazovali	od	5	do	14	let.
Ocena	kasnih	zapletov	v	literaturi
Ocene	kasnih	zapletov	kombiniranega	zdravljenja	raka	
danke,	ki	se	pojavljajo	v	literaturi,	se	med	seboj	razlikujejo	
v	načinu	zbiranja	podatkov,	uporabljenih	merilih	za	njihovo	
vrednotenje,	uporabljeni	kirurški	in	obsevalni	tehniki	ter	času	
opazovanja.	V	poročilih	so	bila	uporabljena	različna	pripo-
ročila	za	stopenjsko	oceno	kasnih	zapletov,	od	mednarodno	
uveljavljenih	priporočil	Svetovne	zdravstvene	organizacije	
(10)	in	SOMA/LENT	(angl.	Late	Effects	on	Normal	Tissues	
[LENT]	in	Subjective,	Objective,	Management	and	Analytic	
scales	[SOMA])	(11)	do	takih,	ki	so	jih	izdelali	raziskovalci	
sami	in	so	v	splošni	uporabi	znotraj	meja	posameznih	dežel	
ali	celo	posameznih	bolnišnic.	V	novejših	publikacijah	so	
bili	kasni	zapleti	ocenjevani	v	sklopu	ugotavljanja	kakovosti	
življenja	bolnikov;	najpogosteje	sta	bila	uporabljena	vpra-
šalnika	EORTC	(European	Organisation	for	Research	and	
Treatment	of	Cancer)	QLQ-C30	in	36	(12,	13).	Večina	ocen	
je	retrospektivne	narave,	izvedenih	z	anketami.
Zaradi	različnega	vrednotenja	kasnih	zapletov	je	primerjava	
le-teh	med	raziskavami	težavna.	Avtorji	so	še	najbolj	enotni	
pri	poročanju	o	resnih	zapletih,	predvsem	fekalni	in	urinski	
inkontinenci	ter	impotenci.
Skandinavski	raziskovalci	poročajo	o	večjem	deležu	kasnih	
zapletov	zdravljenja	pri	predoperativno	obsevanih	bolnikih	z	
ohranjeno	kontinuiteto	črevesa	v	primerjavi	s	samo	operirani-
mi.	Pogostejša	je	bila	fekalna	inkontinenca	(62	%	vs	38	%;	p	<	
0,001),	več	kot	polovica	teh	bolnikov	je	potrebovala	plenične	
podloge	(56	%		vs	33	%;	p	<	0,001).	Pogostejši	sta	bili	tudi	
analna	krvavitev	(11	%	vs	3	%;	p	=	0,004)	in	odvajanje	
sluzi	(27	%	vs	15	%;	p	=	0,005)	(14).	V	raziskavi	Sauerja	in	
sodelavcev,	ki	so	uporabljali	konvencionalno	predoperativno	
obsevanje,	je	bil	delež	inkontinentnih	bolnikov	9-odstoten	
(15).	Obsevani	in	neobsevani	bolniki	so	bili	v	švedski	raziskavi	
inkontinentni	za	urin	v	39	%,	od	tega	jih	je	več	kot	polovica	
potrebovala	plenične	podloge	(14).	Delež	bolnikov	s	takimi	
težavami	je	v	drugih	raziskavah	je	znašal	od	33	do	70	%	(1).
V	raziskavah	so	ugotovili	velik,	50-odstotni	delež	bolnikov,	ki	
po	predoperativni	radiokemoterapiji	in	operaciji	bodisi	niso	
bili	več	spolno	aktivni	bodisi	na	vprašalnike	o	motnjah	spolne	
funkcije	niso	odgovorili	(16,	17).	Delež	impotentnih	bolnikov	
po	kombiniranem	zdravljenju	je	variiral	med	20	in	46	%,	delež	
bolnikov	z	nezmožnostjo	ejakulacije	pa	med	20	in	60	%	(1).
Naše	izkušnje
Kasne	zaplete	zaradi	okrnjenega	delovanja	danke	in	genito-
urinarnega	trakta	smo	ocenjevali	pri	bolnikih,	vključenih	v	
prospektivno	raziskavo	faze	II	in	zdravljenih	s	predoperativno	
radiokemoterapijo	s	kapecitabinom	(18–20).	Ocenjevali	smo	
jih	po	merilih	lestvice	SOMA	(11).	Kot	kasne	zaplete	smo	
vrednotili	simptome	in	znake,	ki	so	se	pojavili	12	mesecev	
ali	več	po	operaciji	in	le	pri	bolnikih,	pri	katerih	ni	bilo	najti	
znakov	ponovitve	bolezni,	ki	bi	lahko	posnemali	znake	in	
simptome,	sicer	povezane	s	kasnimi	zapleti	zdravljenja.	
V. Velenik, F. Anderluh, I. Oblak, B. Šegedin
Kasni zapleti kombiniranega zdravljenja raka danke
27
ONKOLOGIJA / pregledi
leto XII / št. 1 / junij 2008
Vrednotenje	subjektivnih	simptomov	je	bilo	
opravljeno	na	podlagi	pogovora	ali	ankete,	
terapevtske	ukrepe	pa	smo	vrednotili	na	
podlagi	dokumentacije.	Resnost	zapletov	
je	bila	ovrednotena	s	4-stopenjsko	lestvico	
(tabele	1,	2	in	3):	s	stopnjama	3	in	4	so	bili	
opredeljeni	t.	i.	resni	(izraziti)	zapleti.
Kasni	zapleti	zdravljenja	so	bili	ocenjeni	pri	
36/39	(92,3	%)	bolnikov,	ki	so	izpolnjevali	
oba	zgoraj	navedena	pogoja:	pri	25/28	(89,3	
%)	bolnikov	z	ohranjeno	kontinuiteto	črevesa	
in	pri	11/11	(100	%)	bolnikov,	operiranih	
z	abdominoperinealno	ekscizijo.	En	bolnik	
je	sodelovanje	odklonil,	dva	bolnika,	ki	ju	
po	operaciji	spremlja	operater	v	regionalni	
bolnišnici,	se	povabilu	na	sodelovanje	v	
raziskavi	o	kasnih	zapletih	zdravljenja	nista	
odzvala.
Med	zapleti,	nastalimi	zaradi	motenj	
delovanja	danke	pri	bolnikih	z	ohranjeno	
kontinuiteto	črevesa,	so	prevladovali	
neizraziti	zapleti,	ki	smo	jih	ugotavljali	pri	kar	
48	%	bolnikov.	Delež	bolnikov	z	izrazitimi	
zapleti	je	znašal	40	%	(od	tega	je	bilo	24	
%	bolnikov	inkontinentnih	in	so	vsak	dan	
uporabljali	plenične	podloge;	8	%	bolnikov	
je	odvajalo	blato	več	kot	8-krat	dnevno	
in	8	%	jih	je	vsakodnevno	čutilo	nujo	po	
takojšnjem	odvajanju	blata).	Bolniki	so	
težave	z	odvajanjem	blata	ocenili	z	"nimam	
težav"	v	44,4	%,	kot	sprejemljive	v	36,1	%	in	
kot	nesprejemljive	v	19,4	%.
Kasne	zaplete,	nastale	zaradi	okrnjenega	
delovanja	sečnega	mehurja,	smo	v	naši	raz-
iskavi	ugotovili	pri	97,2	%	bolnikov.	Večina	
zapletov	je	bila	sicer	neizrazitih	(77,8	%).	Pri	
tem	pa	se	moramo	zavedati,	da	je	velik	del	
naših	bolnikov	med	zdravljenjem	in	po	njem	
spremenil	način	življenja	in	prehrambene	
navade.	Uživati	so	začeli	večje	količine	
tekočin,	zato	je	zanesljivost	ocene	pogostosti	
uriniranja	stopnje	1,	ki	smo	jo	ugotovili	pri	
61,1	%	bolnikov,	vprašljiva.	V	prid	temu	
govori	majhen	delež	bolnikov	z	resnimi	
zapleti	–(19,4	%),	med	katerimi	je	bilo	le	8,3	
%	bolnikov	inkontinentnih.	Ob	upoštevanju	
sorazmerno	visoke	srednje	starosti	bolnikov	
(67	let)	je	možno,	da	so	imeli	nekateri	
motnje	uriniranja	že	pred	zdravljenjem,	
vendar	niso	bile	registrirane	(21).	Težave	z	
odvajanjem	vode	so	bolniki	ocenili	z	"nimam	
težav"	v	63,9	%,	kot	sprejemljive	v	30,6	%	in	
kot	nesprejemljive	v	5,6	%.
Motnje	spolne	funkcije	smo	ocenili	pri	
29/36	(80,5	%)	bolnikov,	ki	so	bili	pred	
zdravljenjem	spolno	aktivni.	Delež	bolnikov	
s	takimi	težavami	je	bil	75,9-odstoten,	z	
resnimi	motnjami	pa	51,7-odstoten.	Kar	50	
%	bolnikov	in	40	%	bolnic	po	operaciji	ni	
imelo	spolnih	odnosov.	Ob	tem	smo,	glede	
na	merila	SOMA,	ocenili	pogostost	odnosov	
(s	stopnjo	4)	tudi	pri	štirih	moških	bolnikih,	
ki	razloga	za	spolno	neaktivnost	niso	navedli.	
Enako	oceno	smo	podali	za	dve	bolnici.		
Stopnja	1 Stopnja	2 Stopnja	3 Stopnja	4
Simptomi
Nuja* občasno tedensko dnevno zdravljenje	
neučinkovito
Inkontinenca občasno tedensko dnevno zdravljenje	
neučinkovito
Pogostnost 2-	do	4-krat/
dan
4-	do	8-krat/
dan
>	8-krat/dan nekontrolirana	
diareja
Bolečine občasne,	blage tedenske,	
zmerne
dnevne,	hude stalne,	
neznosne
Objektivni	znaki
Krvavitev okultna >	2-krat/teden vsakodnevna huda	krvavitev
Zdravljenje
Nuja*/Pogostnost antidiaroiki	
občasno
antidiaroiki	>	
2-krat/teden
antidiaroiki	>	
2-krat/dan
kirurško/	
kolostoma
Bolečine nenarkotični	
analgetiki	
občasno
nenarkotični	
analgetiki	
redno
narkotični	
analgetiki	
redno
kirurško
Krvavitve pripravki	
železa,	
mehčanje	blata
transfuzije	
občasno
transfuzije	
pogosto
kirurško/
kolostoma
Inkontinenca vložki/plenice	
občasno
vložki/plenice	
tedensko
vložki/plenice	
stalno
kirurško/
kolostoma
*Nuja	po	takojšnjem	odvajanju	blata.
Tabela 1.  Vrednotenje opaženih kasnih zapletov zdravljenja: danka, priporočila SOMA/
LENT.
Stopnja	1 Stopnja	2 Stopnja	3 Stopnja	4
Simptomi
Dizurija občasna,	
blaga tedenska,	
sprejemljiva dnevna,	moteča stalna,	neznosna
Inkontinenca občasno tedensko ≤	2	vložka/
plenici/dan
zdravljenje	
neučinkovito
Pogostnost na	3–4	ure na	2–3	ure na	1–2	uri na	1	uro
Hematurija občasno tedensko stalna,	strdki zdravljenje	
neučinkovito
Strangurija občasna tedenska vsakodnevna,	
nepopolna	
obstrukcija
popolna	
obstrukcija
Zdravljenje
Dizurija nenarkotični	
analgetiki	
občasno
nenarkotični	
analgetiki	redno
narkotični	
analgetiki	redno
kirurško
Pogostnost alkalizacija	
urina
spazmolitiki	
občasno
narkotični	
analgetiki	redno
cistektomija
Hematurija pripravki	železa občasna	
transfuzija/
koagulacija
pogosta	
transfuzija/
koagulacija
kirurško
Inkontinenca občasna	
uporaba	
vložkov/plenic
pogosta	uporaba	
vložkov/plenic
stalna	uporaba	
vložkov/plenic
stalni	kateter
Strangurija ukrepi	niso	
potrebni
samokateterizacija	
tedensko
samokateterizacija	
dnevno
stalni	kateter,	
kirurško
Tabela 2.  Vrednotenje opaženih kasnih zapletov zdravljenja: sečni mehur, priporočila 
SOMA/LENT.
ONKOLOGIJA / pregledi
28
leto XII / št. 1 / junij 2008
Če	bi	ocenjevali	pogostost	spolnih	odnosov	le	pri	bolnikih,	
ki	so	razlog	navedli,	bi	bil	delež	bolnikov	z	motnjami	vseh	
stopenj	skupaj	55,2-odstoten,	z	resnimi	motnjami	pa	31-od-
stoten.	Delež	impotentnih	bolnikov	je	znašal	16,7	%	in	delež	
bolnikov	z	nezmožnostjo	ejakulacije	4,2	%.
Sklep
Zapleti	po	kombiniranem	zdravljenju	raka	danke	so	pogo-
sti,	resni	in	pogosto	podcenjeni.	Z	izključitvijo	perineja	iz	
obsevalnega	polja	in	z	uporabo	natančnejše	kirurške	tehnike	
s	prepoznavo	in	ohranitvijo	živčnih	vlaken	bi	lahko	delež	
bolnikov	s	kasnimi	zapleti	zmanjšali.
Menimo,	da	bi	se	morali	o	vrsti	operativnega	posega	odločati	
tudi	glede	na	možne	okvare	in	posledične	težave,	predvsem	
pa	glede	na	pričakovanja	vsakega	posameznega	bolnika.	V	
nekaterih	raziskavah	kakovosti	življenja	namreč	ta	pri	bolnikih	
s	stomo	ni	bila	prav	nič	slabša	od	kakovosti	življenja	bolnikov	
brez	nje	(22–24).
Velik	delež	kasnih	zapletov	zdravljenja	zaradi	okrnjenega	
delovanja	danke	in	genitourinarnega	trakta	nas	je	prisilil,	da	
smo	informacijo	o	teh	zapletih	vključili	v	posvete/pogovore	z	
bolniki	pred	začetkom	predoperativnega	zdravljenja.
Različen,	kljub	vsemu	pa	velik	delež	bolnikov	z	resnimi	
zapleti	kaže,	da	je	treba	izdelati	enoten	protokol	za	ugotavlja-
nje	kasnih	zapletov	kombiniranega	zdravljenja	in	ga	uvesti	v	
vsakodnevno	klinično	delo.
Viri:
Moriya	Y.	Function	preservation	in	rectal	cancer	surgery.	Int	J	Clin	1.	
Oncol	2006;	11:	339–43.
Maas	CP,	Moriya	Y,	Steup	WH,	Kranenbarg	EK	in	sod.	A	pro-2.	
spective	study	on	radical	and	nerve-preserving	surgery	for	rectal	
cancer	in	The	Nedherlands.	Eur	J	Surg	Oncol	2000;	26:	751–7.
Enker	WE.	Potency,	cure	and	local	control	in	the	operative	3.	
treatment	of	rectal	cancer.	Arch	Surg	1992;	127:	1396–402.
Havenga	K,	Enker	WE,	McDermott	K	in	sod.	Male	and	female	4.	
sexual	and	urinary	function	after	total	mesorectal	excision	with	
autonomic	nerve	preservation	for	carcinoma	of	the	rectum.	J	Am	
Coll	Surg	1996;	182:	495–502.
Kneist	W,	Junginger	T.	Validaty	of	pelvic	autonomic	nerve	stimula-5.	
tion	with	intraoperative	monitoring	of	bladder	function	following	
total	mesorectal	excision	for	rectal	cancer.	Dis	Colon	Rectum	
2005;	48:	262–9.
Mannaersts	GH,	Schijven	MP,	Hendrikx	in	sod.	Urologic	ans	6.	
sexual	morbidity	following	multimodality	treatment	for	locally	
advnced	primary	and	locally	recurrent	rectal	cancer.	EJSO	2001;	
27:	265–72.
Da	Silva	GM,	Berho	M,	Wexner	SD	in	sod.	Histologic	analysis	of	7.	
the	iradiated	anal	sfinkter.	Dis	Colon	Rectum	2003;	46:	1492–7.
Gervaz	PA,	Wexner	SD,	Pemberton	JH.	Pelvic	radiation	and	ano-8.	
rectal	function:	introducing	the	concept	of	sphincter-preserving	
radiation	therapy.	J	Am	Coll	Surg	2002;	195:	387–94.
Wallace	MH,	Glynne-Jones	R.	Saving	the	sphincter	in	rectal	9.	
cancer:	are	we	prepared	to	change	practice?	Colorectal	Dis	
2007;	9:	302–8.
Miller	AB,	Hoogstraten	B,	Staquet	M,	Winkler	A.	Reporting	10.	
results	of	cancer	treatment.	Cancer	1981;	47:	207–14.
LENT	SOMA	tables.	Radiother	Oncol	1995;	35:	17–6011.	
Aaronson	NK,	Ahmedzai	S,	Bergman	S	in	sod.	The	European	12.	
Organisation	for	Research	and	Treatment	of	Cancer	QLQ-C30:	
a	qality-of-life	instrument	for	use	in	international	clinical	trials	in	
oncology.	J	Natl	Cancer	Inst	1993;	85:	365–76.
Sprangers	MA,	te	Velde	A,	Aaronson	NK.	The	construction	and	13.	
testing	of	the	EORTC	colorectal	cancer	specific	quality	of	life	
questionnaire	module	(the	QLQ-CR	38).	European	Organisation	
for	Research	and	Treatment	of	Cancer	Study	Group	on	Quality	of	
Life.	Eur	J	Cancer	1999;	35:	238–47.
Peeters	KC,	van	de	Velde	CJ,	Leer	JW	in	sod.	Late	side	effects	14.	
of	short-course	preoperative	radiotherapy	combined	with	total	
mesorectal	excision	for	rectal	cancer:	increased	bowel	disfuncti-
on	in	irradiated	patients-a	Dutch	colorectal	cancer	group	study.	J	
Clin	Oncol	2005;	23:	6199–206.
Sauer	R,	Becker	H,	Hohenberger	W	in	sod.	Preoperative	versus	15.	
postoperative	chemoradiotherapy	for	rectal	cancer.	N	Engl	J	Med	
2004;	351:	1731–40.
Vironen	JH,	Kairaluoma	M,	Aalto	AM,	Kellokumpu	H.	Impact	of	16.	
functional	results	on	quality	of	life	after	rectal	cancer	surgery.	Dis	
Colon	Rectum	2006;	49:	568–78.
Engel	J,	Kerr	J,	Schlesinger-Raab	A,	Eckel	R,	Sauer	H,	Holzel	D.	17.	
Quality	of	life	in	rectal	cancer	patients:	a	four-year	prospective	
study.	Ann	Surg	2003;	238:	203–13.
Velenik	V,	Anderluh	F,	Oblak	I	in	sod.	Phase	II	study	with	oral	18.	
capecitabine	(Xeloda®)	as	a	radiosensitiser	in	neoadjuvant	
treatment	of	locally	advanced	rectal	cancer.	Int	J	of	Rad	Onc	Biol	
Phys	2006;	66	Suppl	1:	289	[Abstract].
Velenik	V,	Anderluh	F,	Oblak	I	in	sod.	Capecitabine	as	a	radio-19.	
sensitizing	agent	in	neoadjuvant	treatment	of	locally	advanced	
resectable	rectal	cancer:	prospective	phase	II	trial.	Croat	Med	J	
2006;	47:	693–700.
Stopnja	1 Stopnja	2 Stopnja	3 Stopnja	4
Simptomi
Dispareunija občasno pogosto stalno zdravljenje	
neučinkovito
Suha	nožnica občasno pogosto stalno zdravljenje	
neučinkovito
Erekcija občasno	
nezadostna
pogosto	
nezadostna
stalno
nezadostna
impotenca
Ejakulacija občasno	
je	ni
pogosto	
je	ni
nikoli zdravljenje	
neučinkovito
Spolna	želja	 občasno	
zmanjšana
pogosto	
zmanjšana
večinoma	
zmanjšana
je	ni
Objektivni	znaki
Pogostnost manj	kot	
običajno
redko nikoli
Zdravljenje
Impotenca z	zdravili kirurško
Dispareunija hormonska	
krema	
občasno
hormonska	
krema	
pogosto
hormonska	
krema	
stalno
Suha	nožnica hormonsko	 uporaba	
lubrikantov
Tabela 3. Vrednotenje opaženih kasnih zapletov zdravljenja: spolna 
funkcija, priporočila SOMA/LENT.
29
ONKOLOGIJA / pregledi
leto XII / št. 1 / junij 2008
Velenik	V,	Anderluh	F,	Oblak	I	in	sod.	Preoperative	capecitabine	20.	
and	concomitant	radiotherapy	in	operable	rectal	cancer:	a	
phase	II	study	with	2	years’	follow	up.	Proc	ASCO	GI	Cancers	
Symposium	2008;	325	[Abstract].
Nuotio	M,	Jylha	M,	Luukkaala	T,	Tammela	TL.	Urgency,	urge	21.	
incontinence	and	voiding	symptoms	in	men	and	women	aged	70	
years	and	over.	BJU	Int	2002;	89:	350–5.
Allal	AS,	Bieri	S,	Pelloni	A	in	sod.	Sphincter-sparing	surgery	22.	
after	preoperative	radiotherapy	for	low	rectal	cancer:	feasibility,	
oncologic	results	and	quality	of	life	outcomes.	Br	J	Cancer	2000;	
82:	1131–7.
Grumann	MM,	Noack	EM,	Hoffman	IA,	Schlag	PM.	Compari-23.	
son	of	qality	of	life	in	patients	undergoing	abdominoperineal	
extirpation	or	anterior	resection	for	rectal	cancer.	Ann	Surg	2001;	
233:	149–56.
Camilleri-	Brennan	J,	Steele	RJ.	Objective	assessment	of	morbidi-24.	
ty	and	quality	of	life	after	surgery	for	low	rectal	cancer.	Colorectal	
Dis	2002;	4:	61.


Not a member yet

Kasni zapleti kombiniranega zdravljenja raka danke

393

431