INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
    4877 research outputs found

    Alkohol in šport v slovenski družbi prve polovice 20. stoletja: » … alkoholizma, kot nekake tradicije /…/ ne bi s predavanji izruval noben protialkoholni apostol, le življenjske moči kipeči šport bo imel to magično moč.«

    No full text
    In Slovene society, where alcohol historically was a tolerated drug, sport and alcohol have lived in close cohabitation. In his article, the author points out the paradoxical position of alcohol in sport, since theoretical views on physical exercise saw alcohol as a human enemy, even though in real life it nevertheless remained its constant close companion. The modern sports life-style brought much hope into Slovenian society, since many saw sport as the only thing that could heal the nation of the social disease of alcoholism after the less successful anti-alcohol movements. At the same time, however, sport was notorious for regular instances of alcohol abuse. Alcohol, which traditionally was seen as a stimulant and later became a hindrance for sports achievements, could not be rooted out of sport. Its abuse was always condemned on the declarative level in sports circles; however, alcohol nevertheless remained an important element of a sporting social life.V slovenski družbi, kjer je bil alkohol zgodovinsko tolerirana droga, sta šport in alkohol tesno sobivala. V prispevku avtor opozarja na paradoksalen položaj alkohola v športu, saj je bil ta v teoretičnih telesnovzgojnih naziranjih razglašen za človekovega sovražnika, v praksi pa je vseskozi ostajal njegov tesni spremljevalec. Moderni športni slog življenja je v slovensko družbo prinesel mnogo upanja, saj so ob manj uspešnih protialkoholnih gibanjih nekateri v športu zaznali celo edino rešilno bilko, ki bi narod ozdravila socialne bolezni alkoholizma, a so po drugi strani v športu bile vseskozi prisotne najrazličnejše zlorabe alkohola. Alkohola, ki je bil v tradicionalnih predstavah sprva sprejet kot poživilo, kasneje pa je v modernih naziranjih postal nasprotnik športnemu dosežku, iz športa ni bilo mogoče izkoreniniti. Njegova zloraba se je v športnih krogih sicer deklarativno vedno javno obsojala, a je alkohol vseeno vseskozi ostajal pomemben element športnega življenja

    Ponarejanje vina pred prvo svetovno vojno

    No full text
    Wine forgery, like the forgery of many other kinds of drinks and foodstuffs (in particular flour, meat and milk) has a history centuries old. For this reason it is not surprising that there have been attempts at legal regulation of this area ever since the Middle Ages. But ever new regulations regarding the prohibition of the production and sale of counterfeit wine indicate that forged wine had always represented a pressing problem for the health and the wallet of worthy drinkers. Under the influence of the Industrial Revolution, the last centuries of the 19th century saw a growth in the importance of natural and chemical additives not only in the production and processing of all kinds of foodstuffs but also in wine. At the same time the borderline disappeared between artificial wines and wine-like drinks that were not a risk for the health, and actual counterfeited wines that sometimes could pose a serious risk for the health. Production of fake wines spread across Europe with increasing rapidity in particular after the 1870s, when wine production levels decreased dramatically with the spread of the wine louse. The Austrian half of the Hapsburg Monarchy finally adopted a law in 1880, according to which only registered tradesmen were allowed to sell wine-like drinks, but at the same time they were not allowed to sell these drinks as wine. However, in real life these regulations were often poorly implemented. On top of it all, counterfeit wine was not even included in this law. After intense reaction from the public and a long procedure in the National Assembly, the Law on Trade in Foodstuffs from the 16th of January 1896 finally and explicitly prohibited the forging of foodstuffs. But acute problems with forged wine remained because the law did not specify which natural or chemical additives were allowed and which were prohibited. The legislator started resolving this question unequivocally only with the adoption of the Wine Law on the 12th of April 1907.Zgodovina ponarejanja vina je podobno kot zgodovina ponarejanja mnogih drugih vrst pijač in živil (predvsem moke, mesa in mleka) stara že stoletja. Zato ne preseneča, da so že od srednjega veka naprej to področje poskušali tudi zakonsko urejevati. Toda prav vedno novi in novi predpisi o prepovedi proizvajanja in prodajanja umetnega vina kažejo na to, da je ponarejeno vino vedno predstavljalo pereč problem za zdravje in denarnico vrlih pivcev. V zadnjih desetletjih 19. stoletja je pod vplivom industrijske revolucije vse bolj naraščal pomen naravnih in kemičnih dodatkov ne le pri pridelavi in predelavi vseh vrst živil, temveč tudi vina. Hkrati se je vse bolj brisala meja med umetnimi vini in vinu podobnimi pijačami, ki niso bile škodljive zdravju, ter resnično ponarejenimi vini, ki so lahko bila zdravju zelo škodljiva. Ponarejanje vin in izdelovanje umetnih vin se je v Evropi z vedno večjo hitrostjo širilo zlasti od 70. let 19. stoletja, ko se je pridelana količina vina začela dramatično zmanjševati zaradi širjenja trtne uši. Leta 1880 so v avstrijski polovici Habsburške monarhije naposled sprejeli zakon, po katerem so lahko vinu podobne pijače prodajali le tisti, ki so imeli za to registrirano obrt, hkrati pa teh pijač niso smeli prodajati kot vino. Toda v praksi so ta zakonska določila slabo izvajali. Po vrhu vsega pa področja ponarejanja vina s tem zakonom sploh niso zajeli. Po silovitih pritožbah javnosti in dolgotrajni proceduri v državnem zboru je bilo z zakonom o prometu z živili z dne 16. januarja 1896 naposled jasno prepovedano ponarejanje živil. Toda akutni problemi s ponarejenim vinom s tem niso izginili, saj zakon sploh ni določal, kateri naravni ali kemični dodatki so dovoljeni in kateri so prepovedani. To vprašanje je zakonodajalec začel nedvoumno razreševati šele s sprejetjem vinskega zakona z dne 12. aprila 1907

    Socialistična diktatura kot miselni svet: Uvodne opombe k splošnim karakteristikam projekta in razlogom za njegov nastanek

    No full text
    Socialistična diktatura kot miselni svet - Uvodne opombe k splošnim karakteristikam projekta in razlogom za njegov nastane

    »Začarani krog družbene loterije, kamor se splača investirati«: Kako se je jugoslovanska družba med obema vojnama spopadala s politično korupcijo

    No full text
    Building on the allegories of the greatest political “homo politicus” and literary chronicler of the First Yugoslavia, Miroslav Krleža, the author establishes in the introduction that the state was corrupt to its foundations; however, no one was willing to fight it. The article continues with a question as to how it was possible that despite its apparent omnipresence, the fight against corruption was so unsuccessful. Is the impression about vast extent of corruption in the First Yugoslavia wrong? Was the threshold of perception of corrupt acts considerably different (lower) compared to the then-valid standards in the West? Is it possible that society as a whole did not want to fight corruption? The author seeks answers to these questions on the basis of syntheses, theoretical discussions and a case study.Opirajoč se na alegorije največjega pisateljskega »homo politicusa« in literarnega kronista obdobja prve Jugoslavije Miroslava Krleže avtor uvodoma ugotavlja, da je bila država do obisti korumpirana, a prave volje po spopadu s korupcijo ni bilo. V nadaljevanju se nato sprašuje, kako je bilo mogoče, da je bil ob vtisu vseprisotne korupcije spopad z njo tako jalov? Je pravzaprav vtis o silni razsežnosti korupcije v prvi Jugoslaviji napačen? Ali je bil morda prag dojemanja koruptivnih dejanj bistveno drugačnejši (nižji) od tedaj na zahodu veljavnih standardov? Je mogoče, da si družba kot celota ne bi želela spopada s korupcijo? Pisec nato išče odgovore s pomočjo sintetičnih zaključkov, teoretičnih razprav in obravnave vzorčnega primera

    »Jaz že od prve minute vidim, da je stanje glede monarhije zelo resno. Mislim, da bo konec poraz …«: Dopisovanje med mladima zakoncema Žigmondom Jankom in Matildo Kovač iz Motvarjevcev v času prve svetovne vojne

    No full text
    By sheer coincidence and luck, 400 letters from the First World War have been preserved; these were exchanged between a young married couple from Motvarjevci, the soldier Žigmond Janko and his wife Matilda Kovač. The letters reveal the everyday life of the common man during the war - that of a regular soldier on the front and his wife in the hinterland, and their love. The correspondence between Žigmond and Matilda illustrates well how communication worked between the hinterland and the soldier on the front who was later wounded, fell ill and ended up in hospital.Nepredvidljiva usoda in splet srečnih okoliščin sta pripomogla, da se je ohranilo 400 pisem iz prve svetovne vojne, ki sta si jih izmenjala mlada zakonca iz Motvarjevcev, vojak Žigmond Janko in njegova soproga Matild Kovač. Gre za pisma, ki nam razkrivajo stvaren vsakdanjik malega človeka v vojni – navadnega vojaka na fronti in njegove soproge v zaledju, obenem pa so pisma tudi ljubezenska. Korespondenca med Žigmondom in Matildo je zelo lep primer takratnih komunikacijskih zmožnosti med zaledjem in vojakom na fronti, ki je kasneje zaradi bolezni ali ran pristal v vojaški bolnišnici: kdaj, o čem in na kakšen način je lahko pisal svojim zaskrbljenim domačim ter kdaj, kaj in kako so dovoljevale okoliščine ali cenzura oziroma obdobje brez nje

    »Če bo pela mati, bo pel tudi otrok.«: Ljudski napevi v glasbenem opusu skladatelja Ubalda Vrabca

    No full text
    The singing of folk songs and instrumental musical performance among the family had an impact on Vrabec’s musical composition and interpretation throughout his life. As a composer and choirmaster, he contributed to the development of music in the Trieste area and in Slovenia. For many years, he directed choirs, composed his own songs, harmonised and arranged folk songs. His rich opus of arrangements of folk songs for various choirs, the use of folk songs in instrumental performances and in the opera, publication of folk song arrangements in song books, recording of songs in the Trieste region and for Radio Koper as well as the Radio Koper logogram represent an important contribution to Slovenian music culture.Družinsko petje ljudskih pesmi in instrumentalno izvajanje glasbe sta pogojevali Vrabčevo glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje v različnih življenjskih obdobjih. Kot skladatelj in zborovodja je prispeval k razvoju glasbenega življenja na Tržaškem in v Sloveniji z dolgoletnim vodenjem pevskih zborov, komponiranjem avtorskih skladb, harmonizacijo in obdelavo ljudskih pesmi. Bogat opus harmonizacij ljudskih pesmi za različne pevske sestave, uporaba ljudskih napevov v instrumentalnih skladbah in v operi, objave priredb ljudskih pesmi v pesmaricah, snemanje skladb na tržaškem in koprskem radiu ter sigla za radio Koper so pomemben del glasbenega ustvarjanja in doprinosa k slovenski glasbeni kulturi

    1,487

    full texts

    4,877

    metadata records
    Updated in last 30 days.
    INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
    Access Repository Dashboard
    Do you manage Open Research Online? Become a CORE Member to access insider analytics, issue reports and manage access to outputs from your repository in the CORE Repository Dashboard! 👇