INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
»Človek naj ne izleti iz mesta, da se napije, nabaše in si pokvari želodec, marveč da se izprehodi in razvedri, da si ohrani veselje do življenja.«: O zametkih gostinsko-turistične ponudbe v Trnovskem gozdu do let med obema vojnama
No full textThe western part of Trnovski gozd featured small mountain resorts as early as the 1880s, as testified by many articles published in periodicals from the second half of the 19th century. Local village taverns that later catered for cart drivers and then for tourists symbolized the rise of tourism because these were not meant only for the locals but also for holidaymakers (mostly from Gorizia and Trieste), who enjoyed staying in the Trnovska planota region and whose number grew every year. This was followed by the provision of food services at taverns and farms, which also provided accommodation to their guests. The article analyzes the catering and tourist services in the villages and hamlets of the western parts of Trnovski gozd (Trnovo, Rijavci, Voglarji, Nemci, and Lokve). The number of such services grew considerably between 1894 and 1911, judging from the increasing number of taverns.Da so kraji zahodnega dela Trnovskega gozda že v osemdesetih letih 19. stoletja veljali za prava mala gorska letovišča, potrjujejo številni prispevki v periodičnem tisku druge polovice 19. stoletja. Tudi domače vaške krčme, kasnejše furmanske gostilne, ki so postopoma prehajale v izletniške gostilne, so dajale pravo podobo vzponu turizma, saj niso bile namenjene le domačinom, temveč tudi letoviščarjem (predvsem Goričanom in Tržačanom), ki so se leto za letom v vedno večjem številu navduševali nad bivanjem na območju Trnovske planote. Temu je sledila tudi ponudba hrane tako v gostilnah kot na domačijah, ki so meščanom ponujale tudi prenočišča. Prispevek podrobneje analizira gostinsko-turistično ponudbo v vaseh in zaselkih zahodnega dela Trnovskega gozda (Trnovo, Rijavci, Voglarji, Nemci, Lokve), ki je od leta 1894 do 1911, sodeč po vse večjem številu gostiln, močno narasla
Med cesarstvom, nacijo in nostalgičnimi vizijami? Postavljanje in odstavljanje spomenikov habsburškega Trsta
No full textThe article aims to shed light on the past and present of monuments that were erected in Trieste after the 16th century as expressions of loyalty to the Hapsburg dynasty and the Austrian state. I consider monuments artefacts of memory. The reasons behind their construction were conditioned historically by specific social and political circumstances. The same applies to their reception once they were erected. With the spread of national movements from the mid-19th century, Hapsburg monuments received new connotations and became objects of various, even contradictory ideological interpretations. Many monuments were removed for this reason; however, with a recent onset of Hapsburg Monarchy nostalgia, they have made a comeback in the Trieste public space.V članku skušam osvetliti preteklost in sedanjost spomenikov, ki so bili v Trstu od 16. stoletja naprej postavljeni kot izrazi lojalnosti habsburški dinastiji in avstrijski državi. Spomenike razumem kot artefakte spomina. Motivi za njihovo postavljanje so bili skozi zgodovino pogojeni s specifičnimi družbenimi in političnimi okoliščinami. Podobno velja za njihovo recepcijo, potem ko so bili enkrat postavljeni. Z razmahom nacionalnih gibanj od srede 19. stoletja naprej so habsburški spomeniki dobivali nove pomenske konotacije in postajali objekt različnih, tudi nasprotujočih si svetovnonazorskih interpretacij. Marsikateri spomenik je iz tega razloga izgubil tla pod nogami, a se z nedavnim razmahom nostalgije za habsburškim imperijem vrnil v tržaški javni prosto
Celjski Janeček: Celjski baročni orglarski mojster Janez Frančišek Janeček. Uredila: Tatjana Štefanič. Ptuj: Pokrajinski muzej Ptuj – Ormož, 2016. 280 strani.
No full textIz Celja v svet: Zgodovinski pregled Mednarodnih iger šolarjev
No full textZgodovinski pregled Mednarodnih iger šolarje
Kirurg dr. Rogers kritično o partizanski saniteti: Lindsay Rogers, Partizanski kirurg. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2018. 304 strani
No full text»Postava želodca je močnejša kot vse druge postave«: Mojca Šorn, Pomanjkanje in lakota v Ljubljani med véliko vojno. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2020. 303 strani. (Zbirka Razpoznavanja/ Recognitiones; 42)
No full textZ Isolanthis in Hunki malo naokrog: Alma M. Karlin: Peš po domačih krajih: popotni dnevniki 1934-1936 (prevedla Jerneja Jezernik). Celje: Celjska Mohorjeva družba, Društvo Mohorjeva družba, 2023. 421 strani.
Get PDF#dekade40 kot prelomnica: Borut Batagelj (ur.), Aleksander Žižek (ur.): Dekade. Štirideseta: 1940–1949 @Celje. Avtorji prispevkov Bojana Aristovnik et al. Celje: Zgodovinski arhiv, 2024. 136 strani.
Get PDFVojak, vodja, legenda: Zgodba v slikah: Urh Ferlež, Lucija Karničar: Ko je Maister zaplul po Savinji. Celje: Osrednja knjižnica Celje, I. gimnazija v Celju, 2024. 64 strani.
Get PDFTerezija Vajngerl - Tetka: Neustrašna kurirka Osvobodilne fronte v primežu Informbiroja
Get PDFThe author focuses on the life of the Maribor housewife Terezija Vajngerl (1913-1997), who was strongly marked by the Second World War, when she proved to be a bold and courageous courier of the Liberation Front for Prlekija and Slovenske gorice, and by the post-war establishment of a new social order, when in 1949 she was subjected to a Cominform (Informbiro) show trial on the charge of inter-war collaboration with the Gestapo. The accusation concerned her contact with the Gestapo interpreter Hans Gerniak, a pre-war Maribor Hitlerite, through whom, as a courier, Tetka protected herself and her relatives after being compromised by the Gestapo, while at the same time obtaining information for the resistance movement. Her case, which resulted in her acquittal after numerous favorable testimonies from former OF collaborators, was closely linked to the prosecution of the main organiser of the resistance movement in Maribor in 1943-44, Dušan Špindler, whose courier she was.Avtorica se v razpravi ukvarja z življenjsko potjo mariborske gospodinje Terezije Vajngerl (1913–1997), ki jo je močno zaznamovala druga svetovna vojna, ko se je izkazala kot drzna in pogumna kurirka Osvobodilne fronte za Prlekijo in Slovenske gorice, ter povojno vzpostavljanje novega družbenega reda, ko je bila leta 1949 podvržena informbirojevskemu sodnemu procesu zaradi obtožbe o medvojnem sodelovanju z Gestapom. Očitek je zadeval njen stik s tolmačem Gestapa Hansom Gerniakom, predvojnim mariborskim hitlerjancem, s pomočjo katerega je kot kurirka Tetka zaščitila sebe in svojce po kompromitaciji na Gestapu in obenem pridobivala informacije za odporniško gibanje. Njen primer, iz katerega je po številnih pozitivnih izpovedih nekdanjih sodelavcev OF izšla z oprostilno sodbo, je bil tesno povezan s kazenskim pregonom glavnega organizatorja odporniškega gibanja v Mariboru v letih 1943–44 Dušana Špindlerja, katerega kurirka je bila