INZ Open Journal Systems (Institute of Contemporary History)
Not a member yet
4877 research outputs found
Sort by
„Nova smer” in njeni vplivi v srednji in vzhodni Evropi: primer Madžarske
No full textThe death of Stalin on 5 March 1953 signified a watershed in international relations, which promoted to mitigate the tensions between the two main superpowers, the USA and the USSR. These events had repercussions in the Central and Eastern European countries. In the early 1950s, the economic policy based on forced industrialisation and the collectivization of agriculture clearly showed the deficiencies of the command economy. To avoid internal rebellion within the region, the new Soviet leadership decided to correct the mistakes made in economic policy.The aim of the paper is to analyse the impacts of the „New Course” in Central and Eastern Europe based on a multi-disciplinary approach. It also gives an overview about the reforms of Imre Nagy during 1953–1955. Due to length constraints, the essay will not evaluate the foreign relations of each country, rather it focuses on the consequences of the “thaw” between 1953 and 1956.Smrt Stalina 5. marca 1953 je imela posledice tudi v državah srednje in vzhodne Evrope. V začetku 50. let prejšnjega stoletja je gospodarska politika, ki je temeljila na prisilni industrijalizaciji in kolektivizaciji kmetijstva, jasno pokazala pomanjkljivosti planske ekonomije. Da bi se izognili družbenim nemirom, se je nova sovjetska oblast odločila popraviti napake, storjene v gospodarski politiki.
Prispevek je analizira vplive „nove smeri” v srednji in vzhodni Evropi na temelju multidisciplinarnega pristopa. Nudi pregled reform, ki so bile izvedene na Madžarskem v času Imreja Nagyja (1953–1955) ter se osredotoča na posledice „odtajanja” v obravnavanem obdobju
Slovenska spomeniška afera v Clevelandu: Spomeniki Ivanu Cankarju, Frideriku Ireneju Baragi in Simonu Gregorčiču v Jugoslovanskem kulturnem vrtu
No full textIn 1930, the City of Cleveland granted some ethnic communities the right to use parts of Rockefeller Park at their own discretion. Slovenians decided that the Yugoslav Cultural Garden would become the location for a monument dedicated to the writer Ivan Cankar. At the beginning of 1933, the City of Ljubljana donated a cast of the Cankar monument, the work of sculptor Peter Loboda (1894–1952). Collecting voluntary contributions for raising a monument to Cankar did not go well. In September 1935, they raised a monument dedicated to Bishop Friderik Irenej Baraga. Just before unveiling the Cankar monument and the monument to Simon Gregorčič, they found that Cankar’s monument had been stolen from the city storehouse. The Catholic camp placed blame for the stolen monument on the socialists, who had endeavored to place the Cankar monument in the Slovenian National Hall. The Yugoslav Cultural Garden board commissioned a new statue of Ivan Cankar, which would be based on photographs of Loboda\u27s monument, and executed by Rudolf A. Mafka, a Cleveland sculptor of Slovenian descent. The Cankar monument was unveiled on 25 July 1937.Clevelandska mestna občina je leta 1930 posameznim narodnim skupnostim dala na razpolago dele Rockefellerjevega parka. Slovenci so se odločili v Jugoslovanski kulturni vrt postaviti spomenik pisatelju Ivanu Cankarju. Ljubljanska mestna občina je na začetku leta 1933 poklonila odlitek Cankarjevega kipa, ki je delo kiparja Petra Lobode (1894–1952). Nabiranje prostovoljnih prispevkov za postavitev Cankarjevega spomenika je slabo napredovalo. Septembra 1935 so odkrili spomenik škofu Frideriku Ireneju Baragi. Tik pred odkritjem Cankarjevega spomenika in spomenika Simonu Gregorčiču so ugotovili, da so Cankarjev kip ukradli iz mestnega skladišča. Katoliški tabor je za tatvino obtoževal socialiste, ki so si prizadevali za postavitev Cankarjevega kipa v Slovenskem narodnem domu. Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta je clevelandskem kiparju slovenskega rodu Rudolfu A. Mafki naročil, naj po fotografijah Lobodovega kipa izdela nov kip Ivana Cankarja. Cankarjev spomenik so odkrili 25. julija 1937
»Kdor je šel s časom, lahko živi.«: Čezmejni kmetijski nakupi v času Jugoslavije
No full textCross-border agricultural purchases in Yugoslavia indirectly influenced the situation in Slovenian agriculture today. The introductory part of the article describes the agricultural policy of Yugoslavia and the position of farmers who were private landowners. On the basis of the literature about the Yugoslav economy and first-hand oral accounts, the situation is presented that allowed some farmers to make large agricultural purchases. The article then focuses on farmers who lived near the border and were among the first who were allowed to cross it. The next section deals with the characteristics of cross-border agricultural purchases from the point of view of the buyers and a depiction of the consequences.Čezmejni kmetijski nakupi v času Jugoslavije so posredno vplivali na današnje stanje slovenskega kmetijstva. V prvem delu prispevka sta opisana agrarna politika Jugoslavije in položaj kmeta, ki je imel zemljo v zasebni lasti. S pomočjo literature o jugoslovanskem gospodarstvu in informacijah sogovornikov so predstavljene razmere, ki so nekaterim kmetom gmotno omogočile tudi večje kmetijske nakupe. V nadaljevanju se prispevek osredotoča na kmete, ki so živeli blizu meje, saj so ti lahko prvi prehajali mejo. Sledi poglavje o značilnostih čezmejnih kmetijskih nakupov v času Jugoslavije skozi prakse nakupovalcev in oris njihovih posledic
Pozabljeni Šentjurčan: Zdenka Plavsteiner: Josip Čretnik. Pozabljeni šentjurski rodoljub. Celje: Grafika Gracer, Šentjur: Knjižnica Šentjur in Domoljubno društvo Franjo Malgaj, 2017. 393 strani.
No full textPoletne in zimske radosti kralja Petra v naših gorah: Nani Poljanec, Peter Mikša: Kralj Peter v slovenskih Alpah. Rogaška Slatina: Zavod Ljudski muzej Rogaška Slatina, 2017. 168 strani
No full textSlovenska freska pomanjkanja in lakote: Lakote in pomanjkanje: slovenski primer. Uredila Mojca Šorn. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2018. 299 strani. (Zbirka Vpogledi; 20)
No full textFrankolovska kronika: Marija Trobec, Matija Založnik: Frankolovo skozi stoletja. Od davnine do župnije sv. Jožefa.Celje: Grafika Gracer, 2018. 528 strani.
No full textMarija Trobec, Matija Založnik: Frankolovo skozi stoletja. Od davnine do župnije sv. Jožefa.Celje: Grafika Gracer, 2018. 528 strani
»Prokleta hrvaška baba, se obnašaš, kakor bi bila ciganske familije«: Ločitve v dvajsetih letih 20. stoletja v luči sodnih spisov celjskega okrožnega sodišča
No full textBased on the court files of the Celje District Court, the article examines divorces from the 1920s. In this period, applicable legislation was based on the obsolete Austrian General Civil Code, according to which members of non- Catholic religions were permitted to divorce and remarry, while Catholic couples only had the permission to legally separate. Divorces were procedural and mutually agreed. The spouses were permitted to make a settlement before court, unconditionally forgiving each other all wrongdoings. In the given period, more women than men filed for divorce. Divorces were most frequent among the rural population, typically because of ill-treatment by the spouse. One factor contributing to the higher number of divorces was the effect of World War I. The article aims to shed light on the causes of divorce by studying several actual cases.Članek obravnava ločitve v dvajsetih letih 20. stoletja na podlagi sodnih spisov okrožnega sodišča v Celju. V obravnavanem obdobju je bil na območju Slovenije še vedno v uporabi precej zastarel avstrijski Obči državljanski zakonik. Medtem ko je zakonik katoliškim zakoncem dovoljeval le ločitev od mize in postelje, so se pripadniki ostalih veroizpovedi lahko ločili ter tudi ponovno poročili. Ločitve so bile procesne in sporazumne. Zakonca sta lahko sklenila tudi poravnavo, pri čemer sta si pred sodiščem brezpogojno odpustila vse grde stvari. Tožbo za ločitev so v obravnavanem obdobju večkrat vložile ženske kot moški. Največ ločitev je bilo med kmečkim prebivalstvom, najpogostejši vzrok pa je bilo grdo ravnanje z zakoncem. Na število ločitev so v celotnem obdobju vplivale tudi posledice prve svetovne vojne, v članku poskušamo osvetliti vzroke ločitev tudi s pomočjo nekaterih konkretnih primerov
»Ne bom tolažil upnikov po abecedi.«: Ivana Cankarja »finančno« pismo leta 1909
No full text»Ne bom tolažil upnikov po abecedi.
Šoštanj v viharju velike vojne in prevratne dobe: Miran Aplinc, »Morda bodo prišli še taki časi, ko boste morali jesti tak kruh, kjer bodo špice ven gledale«. Odmev velike vojne skozi organizacijo preskrbe v Šoštanju v času prve svetovne vojne in prevratne dobe. Šoštanj, Velenje: Muzej usnjarstva na Slovenskem, Muzej Velenje, 2019. 159 strani. (Zbirka Prispevki, Gradiva; 9)
No full text