University of Maribor Press Journals
Not a member yet
3216 research outputs found
Sort by
Perspektive razvoja mesta Rehau/Oberfranken – prispevek k aplikativnem geografskem proučevanju malih mest
No full textDer Versuch einer Klassifizierung oder Zuordnung von Funktionen für Provinzstädte offenbart ein außerordentlich breites Spektrum an Erscheinungsformen, Strukturen und Perspektiven. Die Palette reicht von Beispielen, die traditionelle provinzielle Strukturen mit abnehmender Bevölkerungs- und Wirtschaftskraft zeigen, bis hin zu den "vitalen Städten", die aus dem EU-Wettbewerb hervorgegangen sind. Lokalisiert in der Umgebung der Metropolen, zeichnen sie sich durch einen hohen Kommunikationsdynamismus und ein äußerst attraktives soziales Umfeld aus. Die erfolgreiche Industriestadt Rehau, die im ländlichen Raum an der Grenze zur Tschechischen Republik liegt und neue Entwicklungsmöglichkeiten bietet, gehört ebenfalls zu dieser Kategorie. Eine große Anzahl geografischer Forschungsprojekte beweist, dass das verbreitete Vorurteil der provinziellen Enge der Kleinstadt - insbesondere von der metropolitanen Presse kultiviert - nicht angemessen ist. Weitere Studien zum Thema und zur Findung weiterer Beweise werden jedoch für das Ziel einer Wiederbelebung der geografischen Kleinstadtforschung notwendig sein.The attempt of a classification or allocation of functions for provincial towns reveals a exceedingly wide spectrum of manifestations, structures and perspectives. The palette ranges from examples showing traditional provincial structures with decreasing population and economic power to the "vital cities”, which came out with the EU competition. Localized in the environs of the Metropolises they are characterized by high communication dynamism and an highly attractive social environment. The successful industrial town Rehau situated in the rural space on the border to Czech Republic with the new development possibilities also belongs to this category. A huge number of geographic research projects prove that the common prejudice of the small town´s provincial fug - cultivated in particular of the metropolitan press - is not appropriate. However, other studies concerning the subject and finding further evidence will be necessary for the purpose of a resurgence of the geographic provincial town research.V preteklih letih so se pogoji razvoja mest in občin močno spremenili. Internacionalizacija gospodarstva, vse večje konkurenca, spremembe gospodarske strukture, novi življenjski stili ter zmanjševanje števila prebivalcev so v današnjem času pomembna izhodišča pri načrtovanju razvoja občin. Tudi v prihodnje je pričakovati spremembe glede oskrbe, gospodarskih razmer, socialnih razmer in okoljskih vprašanj, ob čemer se bo spreminjalo razmerje med možnostmi in pastmi gospodarskega in socialnega razvoja. To še posebej velja za mesta na podeželju, kakršno je Rehau. Mesto leži v bližini nemško češke meje, v območju, ki ga označuje neugoden demografski razvoj. Osrednje vprašanje bodočega razvoja mesta Rehau je, kako ohraniti obstoječo industrijsko usmerjenost. Nič manj aktualno ni vprašanje demografskega razvoja. Menimo, da je rešitev v gospodarskih povezavah s sosednjimi občinami v regiji in oblikovanju mreže interesnih skupin. Možni poudarki prihodnjega razvoja so naslednji:• oblikovanje interesnih povezav s sosednjimi območji in gospodarskimi subjekti v regiji• sodelovanje med generacijami bi lahko bila rešitev za probleme na socialnem področju• izobraževanje prebivalcev• aktivnejše vključevanje prebivalcev pri odpravljanju socialnih konfliktov• izkoriščanje strateškega položaja v središču „nove Evrope“.Ob tem se postavlja še vprašanje, kako pri geografskem proučevanju malih mest upoštevati njihovo specifiko; dosedanji pristopi so namreč v veliki meri prilagojeni proučevanju velikih mest in urbanih aglomeracij, kjer imamo opraviti z drugačno socialno in gospodarsko strukturo od tiste v malih mestih
Študij geografije v Mariboru
Full text linkThe article presents the analysis of the quantitative and qualitative development of geography studies in Maribor. We have analysed the educational achievements and achievements in researches of students and professors from the first beginnings in the middle of the previous century untill today. The determined progress is noticeable in the growing number and variety of educational programmes ( from higher educational degree to university ) as well as it is noticeable from the growing number of its performers, research programmes, skilled educational teams and of course, from the wide response of the achieved results itself.V prispevku je analiziran kvalitativni in kvantitativni razvoj študija geografije v Mariboru, z vidika izobraževalnih in raziskovalnih dosežkov študentov in profesorjev, od prvih začetkov sredi 20. stoletja do danes. Napredek je opazen tako v povečevanju števila in vrst izobraževalnih programov, kot tudi z vidika števila njihovih izvajalcev, predvsem pa povečevanja števila študentov, raziskovalnih projektov, kadrovske krepitve in seveda same odmevnosti doseženih rezultatov pedagoškega in raziskovalnega dela
Trendi temperatur zraka v Mariboru kot posledica razvoja mestnega toplotnega otoka
Full text linkHuman influences, above all spreading of constructed areas, heating, air pollution, have contributed to the formation of a specific urban ecosystem. To its important characteristics belongs the appearance of a distinctive urban climate, which has been manifested through the construction of the urban heating and in the case of Maribor, as a consequence of human influences, above all spreading of constructed areas. Trends of the principal temperature indicators and of some other realized climate parameters are calculated. Influences of the urban heat island on selected bioclimatic indicators are represented as well.Človekovi vplivi, predvsem širjenje pozidanih površin, ogrevanje, promet, onesnaževanje zraka, so prispevali k nastajanju specifičnega mestnega ekosistema. Med njegove pomembne značilnosti sodi nastanek značilnega mestnega podnebja, ki se najbolj manifestira s pojavom mestnega toplotnega otoka. V prispevku so prikazane časovne spremembe intenzivnosti mestnega toplotnega otoka na primeru Maribora, kot posledica človekovih vplivov, predvsem širjenja pozidanih površin. Izračunani so večletni trendi glavnih temperaturnih kazalcev in nekaterih izpeljanih klimatskih parametrov. Prikazani so tudi vplivi mestnega toplotnega otoka na izbrane bioklimatske kazalce
Ekonomska struktura in razvoj mestne regije Pilsen in marginalnih območij v okrožju Pilsen
No full textOrganisationsstruktur der Wirtschaft hat sich im Bezirk Pilsen geändert. Gibt es hier die Unterschiede in der Fachstruktur und grö3e der Struktur. Wichtige Rolle spielen die Auslandsinvestitionen, die entwickeln sich unterschiedlich im Stadt Region Pilsen und in der grenznahe Kreise. Auch die Entwicklung der Arbeitslosigkeit und Bevölkerungsstruktur haben nicht gleiche Graphiken im Zusammenhang mit der Kvalität der Verkehrlage, der Wirtschaftsstruktur und der Vorbereitung für die Auslandsinvestitionen.The organizational structure of the economy has changed in the Pilsen district. There are differences in the professional structure and size of the structure. Foreign investments play an important role, developing differently in the Pilsen city region and in the border districts. The development of unemployment and population structure also do not follow the same graphs in relation to the quality of traffic situation, economic structure, and preparation for foreign investments.Ekonomska struktura in razvoj mestne regije Pilsen in marginalnih območij v okrožju PilsenOrganizacijska struktura gospodarstva se je v okrožju Pilsen spremenila. Tu so razlike v strokovni strukturi in velikosti strukture. Pomembno vlogo igrajo tuje investicije, ki se razvijajo različno v mestni regiji Pilsen in v mejnih okrajih. Tudi razvoj brezposelnosti in strukture prebivalstva ne sledita enakim grafikonom v povezavi s kvaliteto prometne situacije, gospodarske strukture in pripravljenosti na tuje investicije
Problemi aglomeracije majhnih mest – študija primera Leibnitz
No full textDie Studie befasst sich mit dem Phänomen der urbanen Agglomeration, das bisher nur in großen und mittelgroßen Städten beobachtet werden konnte, heute jedoch auch kleinere zentrale Orte mit weniger als 10.000 Einwohnern einschließt. Agglomerationskerne wie die Bezirkshauptstadt Leibnitz leiden unter begrenzten Expansionsmöglichkeiten aufgrund des kleinen Verwaltungsbereichs. Dies betrifft wirtschaftliche sowie demografische Interessen und geht zu Lasten des finanziellen Potenzials der Kernstadt, während die umliegenden Gemeinden von wirtschaftlicher Expansion und Bevölkerungswachstum profitieren. Die Vereinigung der Vorortgemeinden mit der Zentralstadt wäre wahrscheinlich die klarste Reaktion auf die räumlichen Strukturen. Eine gute Alternative zur Stärkung der Interessen der gesamten Agglomeration könnte durch einen interkommunalen Finanzausgleich geboten werden. Die Idee einer gerechten Verteilung der finanziellen Lasten und Erträge, die sich aus wirtschaftlichen Investitionen, Arbeitsplatzschaffung, kommunalen Dienstleistungen usw. ergeben, unter allen Gemeinden der Agglomeration steht erst am Anfang.The study deals with the phenomenon of urban agglomeration, which so far could be observed only within of big and medium sized towns, nowadays is also including smaller central places of less than 10.000 inhabitants. Agglomeration nuclei like the district capital Leibnitz suffer from limited possibilities of expansion due to the small administrative area. This affects economic as well as demographic interests, and goes to the debt of the financial potential of core city, whereas the surrounding communities profits from economic expansion and population growth. The unification of the suburban communities with the central city would probably be the clearest reaction to the spatial structures. A good alternative to strengthen the interests of the whole agglomeration could be offered by means of an inter-communal financial compensation. The idea of a just distribution of financial burdens and yields resulting from economic investments, job creation, communal services, etc… among all communities of the agglomeration is just at its beginning.Študija obravnava pojav urbanih aglomeracij, ki so jih doslej lahko opazovali samo v velikih in srednje velikih mestih, danes pa vključujejo tudi manjše centralne kraje z manj kot 10.000 prebivalci. Jedra aglomeracij, kot je okrožno glavno mesto Leibnitz, trpijo zaradi omejenih možnosti širitve zaradi majhnega upravnega območja. To vpliva tako na ekonomske kot tudi na demografske interese in gre na račun finančnega potenciala jedrnega mesta, medtem ko okoliške skupnosti koristijo od ekonomske ekspanzije in rasti prebivalstva. Združitev predmestnih skupnosti z osrednjim mestom bi verjetno bila najjasnejši odziv na prostorske strukture. Dobra alternativa za krepitev interesov celotne aglomeracije bi lahko bila ponujena z medobčinskim finančnim nadomestilom. Ideja o pravični porazdelitvi finančnih bremen in donosov, ki izhajajo iz gospodarskih naložb, ustvarjanja delovnih mest, komunalnih storitev itd., med vsemi skupnostmi aglomeracije je šele na začetku
Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva po letu 1991
Full text linkStructural changes of Maribor economy after year 1991The article deals with structural changes of Maribor economy in the transition period and during the time of Slovenia’s joining to the Common European Market. Emphasis is given to the effects of negative deindustrialization that the city has gone through in the process of transition to market economy. Together with the first signs of crisis in leading manufacturing activities there was a large number of the unemployed and decrease in income of Maribor economy in the gross domestic product of the state. Based on the analysis of the economic structural changes during the period between years 1991 and 2004 it can be established that the key reason for stagnant development of the Maribor economy lies in low investment rates that reached merely 90 per cent of the republic average in that period. Economic growth was hindered also by low added value per employee, inadequate demographic picture of the population and the lack of economic strategy of the city.Prispevek obravnava strukturne spremembe mariborskega gospodarstva v tranzicijskem obdobju in v času pridruževanja Slovenije skupnemu evropskemu trgu. Poudarek je dan posledicam negativne deindustrializacije. Ob prvih znakih krize v nosilnih proizvodnih dejavnostih je prišlo do velikega števila brezposelnih in padca dohodka mariborskega gospodarstva v bruto nacionalnem dohodku države. Z analizo gospodarskih strukturnih sprememb v obdobju 1991 – 2004 ugotavljamo, da je ključni razlog zaostajanja razvoja mariborskega gospodarstva v nizkem investicijskem vlaganju, ki dosega v tem obdobju okoli 90 odstotkov republiškega povprečja. Gospodarsko rast je zavirala tudi nizka dodana vrednost na zaposlenega, neustrezna demografska slika prebivalstva in pomanjkanje gospodarske strategije mesta