ZRC SAZU, Založba ZRC
Not a member yet
2953 research outputs found
Sort by
Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi
The e-publication entitled Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi (only in Slovenian, 'Available evidence for the topography of the Dolenjska, Posavje and Bela krajina regions in the Iron Age') presents over six hundred sites in the three regions of south-eastern Slovenia that date from this distant period of the past. It is a database that upgrades the first register of Slovene archaeological heritage (Arheološka najdišča Slovenije), published in 1975 by the Institute of Archaeology at the Slovenian Academy of Sciences and Arts. This register was created with the data then available in literature, while field surveys were only performed on select sites or areas. It was followed up by a project devoting to the archaeological topography of Slovenia (Arheološke topografije Slovenije), the main objective of which was to accurately map the already known sites, as well as to discover new ones. Of all the regions of Slovenia, only the updated topography of three regions was published, among them Bela krajina, which was an integral part of the Dolenjska community in the Early Iron Age.
Filling the void was a project focused on the prehistoric fortified settlements in Dolenjska (Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem), but also other types of sites from the Late Bronze and Early Iron Ages. As remote sensing technologies such as LiDAR were not yet available at that time, field surveys were conducted across the entire area. The characteristics of the Early Iron Age settlement in south-eastern Slovenia, with hillforts and tumulus cemeteries, partially predetermined the field surveying activities. In the framework of this project, archaeological sites were precisely located, measured, somewhere also trial trenched, and dated.
Studies of archival sources were a special segment of these investigations. Excavators at the end of the nineteenth and in the twentieth century, who opened many tumuli in Dolenjska, left behind not only valuable finds, but also a multitude of letters, reports and notes, important for the study of settlement structures. Based on the collected and evaluated archival sources, it was possible to reconstruct the history of research of individual sites.
The database thus created was used in a comprehensive study on the Early Iron Age settlement, economy and society in south-eastern Slovenia, published in 2007. The collected data and archival sources are upgraded in the present e-publication and openly available to interested researchers for their future investigations of this important period of the local ancient past.V publikaciji je predstavljeno čez šeststo najdišč iz železne dobe, pomembnega obdobja naše najstarejše preteklosti. Podatkovna baza ima svojo osnovo v Arheoloških najdiščih Slovenije (1975). Nastala je na osnovi podatkov iz literature, medtem ko so bila terenska preverjanja opravljena le na nekaterih najdiščih oziroma območjih. Delo je skušal nadgraditi projekt Arheološke topografije Slovenije, katerega glavni namen je bilo natančno lociranje starih, že znanih najdišč, pa tudi odkrivanje novih. Žal so bile obdelane le tri regije, med njimi Bela krajina, ki je bila v starejši železni dobi sestavni del dolenjske skupnosti.
Vrzel je zapolnil projekt Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem, ki ni bil usmerjen le k naseljem, ampak so bila s terenskimi pregledi dokumentirana tudi druga najdišča iz pozne bronaste in starejše železne dobe. Ker tehnologij daljinskega zaznavanja še ni bilo na razpolago, je bilo celotno območje pregledano s terenskimi obhodi
O igri in delu
The monograph introduces the concept of work, which is inherent in human being as is play. This concept of work can be understood simultaneously as a powerful means of socialisation and as a disciplining instrument. The author problematizes the dichotomy between play and work as a construct that emerged in the specific historical and geographical context of early industrialization. She introduces the educational value attributed to work and presents how this understanding of work has historically changed through different political and socio-economic circumstances. Drawing on ethnographic studies and theorising from the fields of psychology, sociology, cultural anthropology, and social anthropology, the author analyses why and how preschool children participate in everyday work at home and in kindergarten. The author draws connections between children's participation in work and children's sociality and intersubjectivity as core human capacities as social beings. Preschool children are included as research participants along with adults, and by presenting their perspectives, this volume demonstrates the complexity of social life from an early age.
Additionally, it provides new insights into how cultural understandings of work and play are shaped and how the relationship between work and play unfolds in children's everyday lives.Monografija predstavi koncept dela, ki je tako kot igra lasten človeškemu bitju ter ima hkrati močan socializacijski naboj in lahko predstavlja sredstvo discipliniranja. Ob tem, da problematizira dihotomijo med igro in delom kot konstruktom, ki je plod določenega zgodovinskega in geografskega konteksta, ki izhaja iz zgodnje industrializacije, uvede tudi koncept dela kot vzgojnega ter predstavi, kako se je spreminjal skozi čas glede na različne politične, družbene in ekonomske okoliščine. Na podlagi etnografske raziskave in sodobnih znanstvenih dognanj s področja psihologije, sociologije in kulturne ter socialne antropologije avtorica podaja analizo, zakaj in kako se v vsakdanjem življenju predšolski otroci vključujejo v delovna opravila v okviru družine ter vrtčevske skupine. Vključevanje v delo avtorica naveže na otrokovo sposobnost družbenosti in intersubjektivnosti – ključni komponenti človeka kot družbenega bitja. Monografija ob bok odraslim sogovornikom postavi predšolske otroke. Tako predstavi kompleksnost družbenega življenja v najzgodnejši dobi in podaja nov pogled na to, kako se oblikuje kulturno pogojeno razumevanje dela in igre ter kako se vzpostavlja odnos med njima
Govorica predmetov
Monografija je strnitev raziskav treh avtoric, ki obravnavajo materialno kulturo s teoretičnega, epistemološkega, historičnega in institucionalno raziskovalnega vidika. Besedilo v petih razpravah o materialni kulturi pripoveduje o človeku, družbi, času in prostoru, saj predmeti v življenju posameznika nimajo le praktične - funkcionalne vrednosti, marveč povezovalno in ločevalno vlogo, posebno funkcijo imajo v interkulturni in multikulturni komunikaciji. V prvem delu knjige so obravnavni teoretični koncepti in bogata zgodovina etnološkega raziskovanja. Poznavanje preteklih sestavin materialne kulture in njenega raziskovanja pojasnjuje tudi današnje življenje in kulturo, socialne in regionalne razlike, kakršne so značilne tudi za sodobni svet in slovensko družbo. V drugem delu knjige so predstavljene tri etnološke študije – o bivalni, oblačilni in prehranski kulturi. Prva govori o ognjiščih v Vipavski dolini kot središču vsakdanjih in nekaterih dediščinskih praks, druga o oblačilnem videzu ljubljanskih predšolskih otrok in skrbi zanj, tretja pa o bučnem olju, značilni sestavini prehrane in identitete na Štajerskem.
V knjigi so v ospredju sodobni etnološki pogledi na materialno kulturo, za katere niso pomembne le obravnave predmetov samih, marveč tudi to, kako predmeti ustvarjajo razmerja med njimi in med ljudmi
Spremljanje demence v Sloveniji. Epidemiološki in drugi vidiki
Every three seconds, a new case of dementia emerges in the world, and by 2050 there will be at least 150 million persons with dementia. The World Health Organization declared dementia for a public health priority of the 21st century before the emergence of the SARS-CoV-2/COVID 19, which affected the elderly population the most. Dementia is a disease that affects the individual, caregivers and wider society. Due to increasing dependence from others, dementia causes a health, economic, emotional, psychological and physical burden for the person with dementia and his caregivers. There is still a great stigma associated with dementia. Less than half of people with dementia are diagnosed and treated, although we have drugs available that can slow the course of the disease. In the multi-author's monograph Monitoring of Dementia in Slovenia: Epidemiological and other aspects, we addressed the problem of dementia, especially in relation to COVID-19. The publication also highlights the estimates on the prevalence of dementia in Slovenia, which were made on Slovenian data and the population of Slovenia. The publication is distinguished by a multidisciplinary treatment of the topics and is intended for both the lay and the professional public.Vsake tri sekunde se v svetu pojavi nov primer demence in do leta 2050 bo v svetu vsaj 150 milijonov oseb z demenco. Svetovna zdravstvena organizacija je demenco proglasila za javnozdravstveno prioriteto 21. stoletja že pred pojavom pandemije SARS- CoV-2/COVID 19, ki je najbolj prizadela prav starejšo populacijo. Demenca je bolezen, ki prizadene posameznika, njegove bližnje ter širšo družbo. Zaradi vse večje odvisnosti od pomoči drugih tako demenca povzroča zdravstveno, ekonomsko, čustveno, psihično in telesno breme za obolelega in njegove skrbnike. Z demenco je še vedno povezana velika stigma. Manj kot polovica oseb z demenco je diagnosticiranih in zdravljenih, čeprav imamo na voljo zdravila, ki lahko upočasnijo potek bolezni. V večavtorski monografiji Spremljanje demence v Sloveniji: epidemiološki in drugi vidiki smo naslovili problematiko demence, še posebej v povezavi s covid-19. V publikaciji izpostavljamo ocene o razširjenosti problematike demence v Sloveniji, ki so bile narejene na slovenskih podatkih prebivalcev Slovenije. Publikacijo odlikuje večdisciplinarna obravnava tematik in je namenjena tako laični kakor strokovni javnosti
Funerary Monuments in the Interior of the Roman Province of Dalmatia
The present study deals with the question of the organization of the stonemasonry production of funerary monuments in the interior of the former Roman province of Dalmatia. The aim of the research was to identify a model of stonemasonry production that originated in a mountainous and difficult to traverse area, where the possibilities of water transport of stone material are minimal. The author started from the assumption that production centres formed in some geographical areas during Roman rule, using local limestone sources for their operation. The study includes funerary monuments discovered in present-day Bosnia and Herzegovina and in the western part of Serbia and Montenegro.
By combining the methods of macroscopic petrographic analysis of the stone material and typological and spatial analysis, the existence of several production centres was proven. The results of the analyses indicate a very likely that they exploited the local limestone resources. Epigraphic data also made it possible to define their chronological aspect.
The study is essentially divided into two parts. The first presents the results of the material analyses, followed by a typological analysis. The second part contains a catalogue of the funerary monuments.
In the introduction, the basic framework of the study is presented. The next chapter focuses on the result of the macroscopic-petrographic material analysis carried out on the funerary monuments at National Museum in Sarajevo. The main focus is on the interpretation of the results of the material analysis and the attempt to establish a possible spatial relationship between the (limestone) source area and the individual funerary monuments that were the subject of the analysis. Since the study encompass vast study area, the territory was arbitrarily divided into several parts, namely the northern, north-western, southwestern, southern, central and eastern parts of Bosnia and Herzegovina. The typological analysis also presents stelae, cinerary urns and lids that were not included in the material analysis. This slightly extends the study area to the east, where it covers a small part of the stone funerary monuments from the southwestern part of Serbia and northern Montenegro. The analysis in this chapter aims to determine the main types on the three most numerous and best-preserved groups of funerary monuments in the study area, i.e. of stelae, cinerary urns, lids. The chapter analysing the spatial distribution of individual types and subtypes follows on from the previous chapter. Here, the mapping of individual types, subtypes of stelae, cinerary urns and lids is used to spatially delimit the most likely production centres. The results of material analyses are also considered and provide important arguments for the definition of production centers. In the chapter on organization and production process, the author looks for the evidence, which could indicate the organisation of work process, and also focusing onto the relationship between the quarry-based and sculpting workshops and the commissioner. The conclusion lists the main findings of the study and draws attention to the possible production model(s) of those rare funerary monuments that were not produced locally.
The literature is followed by a catalogue of the monuments.
The Slovenian version was published in 2018 in the 9th volume of the series E-Monografiae Instituti Archaeologici Sloveniae.Pričujoče delo se ukvarja z vprašanjem organizacije kamnoseške proizvodnje nagrobnih spomenikov na prostoru notranjega dela nekdanje rimske province Dalmacije. Cilj raziskave je bil prepoznati model kamnoseške proizvodnje, ki se je oblikoval na goratem in težko prehodnem območju, kjer so možnosti vodnega transporta kamnitega materiala minimalne. Avtorica izhajala iz predpostavke, da so se v času rimske oblasti na nekaterih geografskih območji oblikovala proizvodna središča, ki so za svoje delovanje uporabljala lokalne vira apnenca. Študija zajema nagrobne spomenike, odkrite na prostoru današnje Bosne in Hercegovine in zahodnega dela Srbije in Črne gore.
S kombinacijo metod makroskopske petrografske analize kamnin in tipološke analize ter prostorske analize je pokazala na obstoj več proizvodnih središč. Rezultati analiz kažejo na zelo verjetno možnost, da so izkoriščali lokalne vire apnenca. Epigrafski podatki pa so omogočili njihov obstoj tudi časovno opredeliti.
V osnovi je delo razdeljeno na dva dela. V prvem so predstavljeni rezultati analiz materiala, temu sledi tipološka analiza. Drugi del obsega katalog nagrobnih spomenikov.
V uvodu so predstavljena osnovna izhodišča raziskave in analize: najprej predstavitev in interpretacija rezultatov makroskopske petrografske analize materiala, ki je bila izvedena na nagrobnih spomenikih, shranjenih v Zemaljskem muzeju Sarajevo. Dobljene rezultate analiz materiala je bilo mogoče posplošiti na celoten korpus spomenikov. Ker gre za prostorsko razmeroma široko zastavljeno študijo, je ozemlje arbitrarno razdeljeno na več̌ delov, in sicer na severni, severozahodni, jugozahodni, južni, osrednji in vzhodni del Bosne in Hercegovine. V teh okvirjih so predstaviljeni rezultati analiz materiala z vsakega posameznega najdišča. Tipološka analiza predstavi tudi stele, pepelnice in pokrove, ki niso bili zajeti v analizo materiala. Tako se prostor raziskave nekoliko razširi proti vzhodu, kjer zajame manjši del spomenikov (nagrobne stele) iz jugozahodnega dela Srbije in severa Črne gore. Na tipološko analizo se navezuje poglavje Analiza prostorske razprostranjenosti posameznih tipov in podtipov, v katerem so na podlagi kartiranja posameznih tipov, podtipov in različic prostorsko definirana proizvodna središča. V poglavju Organizacija in proces proizvodnje se avtorica ukvarja z razumevanjem procesov proizvodnje nagrobnih spomenikov, ki so vodili od vira materiala (kamnoloma) do naročnika. V sklepu so navedene najpomembnejše ugotovitve raziskave.
Literaturi sledi še katalog spomenikov
Proti cenzorjem
Osrednje mesto v Vergerijevem opusu zavzemajo polemike s pisci cerkvenih seznamov prepovedanih knjig, ki so se začeli pojavljati v Evropi v začetku 16. stoletja. Prebegli koprski škof z izjemno pronicljivostjo dokazuje nesmiselnost tovrstne cenzure in z domiselno psihološko igro vzpostavlja dialog z inkvizitorji ter v svojih komentarjih k seznamom sestavlja svoje protisezname, s katerimi po eni strani razkriva njihovo nepoučenost in po drugi obvešča svoje bralce o pomembnih izdajah na področju takratne protestantske literature. Protiseznami torej niso zgolj iznajdljivo propagandno orodje, s katerim Vergerij diskreditira cenzorje in jih »pouči« o delih, ki so jih izpustili, ampak tudi spiski knjig, ki bi jih protestanti morali brati za svoje odrešenje. Gre torej za propagando, ki deluje na več nivojih in je zaradi svoje neposrednosti, lucidnosti, »lutrovske« neusmiljenosti ter seveda tiska, novega medija, ki prispeva k njenemu širjenju, še posebej učinkovita.
 
Tridesetletna vojna in Slovenci. Evropski konflikt in slovenski prostor v prvi polovici 17. stoletja
After confessional conflicts had been intensifying for decades, the Defenestration of Prague on 23 May 1618 finally unleashed a spiral of upheavals known to history by the syntagm Thirty Years’ War. This catastrophe, during which central Europe underwent several phases of devastation, represents one of the major caesuras in the history of the old continent. Although this “original catastrophe”, as the Thirty Years’ War is also dubbed, did not wreak such havoc on Slovenian ethnic territory as it did in Germany or Bohemia, for example, it left a profound mark on the European Early Modern Period, which also demands attention from Slovenian historiographers. This volume seeks to address this justifiable need. The book ('The Thirty Years’ War and the Slovenians: The European Conflict and Slovenian Territory in the First Half of the Seventeenth Century') is a compilation of research articles by eighteen authors who discuss a broad variety of topics in independent chapters. The volume examines the events and process of the Thirty Years’ War in present-day Slovenia in an interdisciplinary manner by placing the war in a broader timeframe, presenting some of its key military aspects and their impact on Slovenian territory, and by addressing confessional issues, topics in literary history, as well as music and visual art.Po več desetletjih kopičenja medkonfesionalnih konfliktov je praška defenestracija 23. maja 1618 naposled sprožila spiralo nasilja, ki jo zgodovinopisje označuje s sintagmo tridesetletna vojna. Katastrofa, ki je v več etapah opustošila Srednjo Evropo, predstavlja eno pomembnejših cezur v zgodovini stare celine. Čeprav »prakatastrofa«, kot tridesetletno vojno tudi imenujejo, slovenskega etničnega prostora ni prizadela v takšni meri kot npr. nemškega ali češkega, vendarle predstavlja eno od osrednjih epopej evropskega zgodnjega novega veka, ki pozornost terja tudi od slovenske historiografije. Znanstveni prispevki osemnajstih avtoric in avtorjev obravnavajo pester nabor tem na interdisciplinaren način, saj vojno postavlja v širši kulturni in časovni okvir, predstavi nekatere od ključnih vojaških vidikov ter njihov vpliv na slovenski prostor, poleg tega obravnava tudi konfesionalna vprašanja, literarnozgodovinske teme ter glasbo in likovno umetnost
Slovenija X
V jubilejnem, desetem vodniku iz zbirke Slovenija je predstavljenih šest ekskurzij, izvedenih med oktobrom 2019 in oktobrom 2020, sedma pa je star dolg iz novembra 2013. Pet med njimi jih obravnava pokrajine v Republiki Sloveniji. Povsem sveža je predstavitev Zgornjesavske doline, medtem ko so bila območja Kranja, dela Zadrečke doline, Mirnske doline in Kočevske že obravnavana, a je tokrat poudarek na drugačnih vsebinah. Tako so v prispevku o Kočevski glavni protagonisti Kočevski Nemci, samosvoja narodnostna skupnost, ki do druge svetovne vojne skozi stoletja tvorila svojstven jezikovni otok. Narodnostna problematika zaznamuje tudi oba prispevka iz slovenskega zamejstva. Čeprav je bil Trst že predmet obravnave, je prispevek v pričujočem vodniku vsebinsko povsem svež, saj izpostavlja bogastvo njegove stavbne dediščine, praviloma v navezavi na zgodovinske pripetljaje. Eden stebrov slovenstva je tudi dolina Lepena v zaledju Železne Kaple na avstrijskem Koroškem, ki je izpostavljena kot prizorišče romana Angel pozabe zamejske pisateljice Maje Haderlap
Nadzor migracij na Slovenskem od liberalizma do socializma
Are migration and migrant control really just an issue of globalisation and one of the great challenges of our era? Certainly not. Mobile people have always been the subject of special attention, since migratory phenomena are both the result and agent of social and relational dynamics, sources of integration processes and conflicts. For this reason, the attitude towards emigrants and migrants has been relevant throughout history, and has found a place in political-administrative systems and practices. The Slovenian space is particularly interesting from the perspective of migration control, as geopolitical changes and systemic socio-political transitions allow for a privileged observation of ruptures and continuities in the relations between the state and migration. The present volume offers some insights into migration regimes, policies and control practices in the three historical phases that marked migration issues in the nineteenth and twentieth centuries, namely in the era of liberalism until World War I, in the interwar period of strong nationalisms, and in the post-World War II period, when the division between the socialist and capitalist worlds passed through the Slovenian territory.So selitve in nadzor nad migranti res samo vprašanje globalizacije in eden izmed velikih izzivov naše ere? Prav gotovo ne. Mobilni ljudje so od nekdaj predmet posebne pozornosti, saj so selitveni pojavi rezultat in hkrati dejavnik družbenih in relacijskih dinamik, viri integracijskih procesov in konfliktov. Zato je bil odnos do izseljencev in priseljencev v zgodovini vselej aktualen in je našel mesto v politično-administrativnih sistemih in praksah. Slovenski prostor je z vidika nadzora migracij posebno zanimiv, saj zaradi geopolitičnih sprememb in sistemskih družbeno-političnih prehodov omogoča privilegirano opazovanje prelomov in kontinuitet v odnosih med državo in migracijami. Pričujoči zbornik ponuja nekaj uvidov v migracijske režime, politike in nadzorne prakse v treh zgodovinskih fazah, ki so zaznamovale problematiko migracij v 19. in 20. stoletju, in sicer v dobi liberalizma do prve svetovne vojne, v času izrazitih nacionalizmov med svetovnima vojnama ter v času po drugi svetovni vojni, ko je prek slovenskega ozemlja potekala delitev med socialističnim in kapitalističnim svetom
Skupaj zmoremo. Pripomočki za odkrit pogovor o stigmi in diskriminaciji v duševnem zdravju
This manual ('Together We Can: Tools For Open Discussions About Stigma And Discrimination In Mental Health') offers some ideas for starting a conversation about stigma and discrimination in mental health. Its structure enables everyone to organise dialogues in various communities: at home, at school, in the workplace, among friends, etc. The manual is designed for everyone who strives to reduce stigma and discrimination through an open discussion. It is aimed at concrete action, at change. The booklet comprises two parts. The first part combines the lived experience of stigma and discrimination by people with mental health difficulties, on the one hand, and informed knowledge on the issue by the research group of the OMRA programme, on the other hand. This part further brings an explanation of the terms stigma and discrimination, and their relationship, as well as how both phenomena impact our wellbeing and behaviour, and what meaning is ascribed to them by various communities.Priročnik prinaša nekaj idej za oblikovanje pogovora o stigmi in diskriminaciji v duševnem zdravju. Napisan je tako, da lahko pogovor organizira kdorkoli v kakršnikoli skupnosti: doma, v šoli, na delovnem mestu, med prijatelji itd. Namenjena je vsakomur, ki bi se s pogovorom o stigmi in diskriminaciji rad lotil konkretnega dejanja za njuno zmanjševanje, torej za spremembo. Knjižica obsega dva dela. Prvi del združuje živeto izkušnjo stigme in diskriminacije ljudi s težavami v duševnem zdravju in poučenost raziskovalne ekipe programa OMRA o teh pojavih. Prinaša razlago pojmov stigme, diskriminacije in njune povezanosti, kako pojava vplivata na naše počutje in vedenje in kakšen pomen imata za skupnost. Drugi del priročnika daje predloge in pripomočke za začetek izvajanja pogovorov o duševnem zdravju in zniževanju stigme in diskriminacije. Napisan je tako, da lahko kdorkoli po želji organizira delavnice tako, da združuje in prilagodi skupek predlaganih vaj vsakokratnim okoliščinam