ZRC SAZU, Založba ZRC
Not a member yet
2953 research outputs found
Sort by
Družinsko in gensko ozadje škofa Slomška. Od hudiča do časti oltarja
Blessed Bishop Anton Martin Slomšek (1800–1862), a writer, poet, educationalist, and national awakener, is one of the rare figures in Slovenian history with their surname derived from the name of their native town—Slom near Ponikva. As the research into all the branches of Slomšek’s ancestry has shown, the bishop had highly diverse social roots. On his maternal side, he descended from the class of small farmers, whereas his paternal ancestry was from the rank of privileged serfs. At the end of the seventeenth century, Slomšek’s great-grandfather, a well-to-do farmer from the neighbourhood, bearing the surnames Novak and Hudič (meaning “the Devil”), moved to Slom, where he became a farm holder and took on the surname Slomšek. His son Štefan consolidated the ownership of all unfree holdings in Slom, built the branch Church of St. Oswald, and fathered two sons, later to become priests. His grandson, the bishop’s grandfather, moved to the Šalek Valley, whence his son Marko, the bishop’s father, returned to Slom. The volume ('Bishop Slomšek’s family and genetic background: from the devil to the altar of sanctity') presents a series of new findings regarding the bishop’s social environment and ancestry as well as corrects the errors made by previous genealogists.Blaženi škof Anton Martin Slomšek (1800–1862), pisatelj, pesnik, pedagog in narodni buditelj, je ena redkih osebnosti iz slovenske zgodovine, katere priimek izvira iz imena njenega rodnega kraja – Sloma pri Ponikvi. Raziskava vseh vej Slomškovih prednikov je pokazala, da je imel škof v socialnem pogledu zelo raznolike korenine. Po materini strani je izviral iz sloja malih kmetov izpod Konjiške gore, nasprotno pa je očetov rod pripadal podložniški eliti. Na Slom se je konec 17. stoletja priselil Slomškov prapraded, premožen kmet iz soseščine, ki je imel dva priimka, Novak in Hudič. Kot gospodar kmetije na Slomu se je začel imenovati Slomšek. Njegov sin Štefan je v svojih rokah združil vse podložniške posesti na Slomu, zgradil podružnično cerkev sv. Ožbolta in imel dva sinova duhovnika. Vnuk Gašper, škofov ded, se je preselil v Šaleško dolino, od koder se je njegov tam rojeni sin Marko, škofov oče, vrnil na Slom. Monografija prinaša vrsto novih spoznanj o škofovem socialnem okolju in prednikih ter odpravlja napake dosedanjih Slomškovih genealogov
Civilna družba. Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja 1
Tomaž Mastnak’s "Civil Society" is the first volume of the lexicon The Eighties: A Conceptual Lexicon of the New Cultural Field, a collective work in progress. The Lexicon's aim is to collect, organize, and disseminate knowledge that is needed for understanding the 1980s and, in particularl, the period’s intellectual history. By working through the selected key concepts we aim to set the framework for further research and a reasonable public debate on the period in question, based on historical facts and theoretically informed analyses and interpretations.
In his volume, Tomaž Mastnak deals with the concept of civil society, describing and explaining its usages and discursive potential in a historical perspective. The concept has a long history in Western political thought. Mastnak first focuses on modern conceptions of civil society from the Scottish Enlightenment to Hegel and the Young Hegelians. He proceeds to discuss the “rediscovery” of civil society in the 1970s and 1980s in Eastern Europe, when “civil society” became the driving idea of the democratic opposition on the way out of socialism. The most extensive section is devoted to the debates on civil society in the “eighties” in Slovenia. The author gives a detailed account on the emergence of civil society, with regard both to the formation of a network of civil-society initiatives and shaping of a new ideological, political and cultural field.Tomaž Mastnak obdeluje pojem civilne družbe ter opisuje in razlaga njegove rabe in diskurzivni potencial v historični perspektivi. Pojem ima v zahodni politični misli dolgo zgodovino. Mastnak posveča pozornost najprej modernemu pojmovanju civilne družbe od škotskih razsvetljencev do Hegla in mladoheglovcev. V nadaljevanju podrobno prikaže »ponovno odkrije« civilne družbe v 1970. in 1980. letih v Vzhodni Evropi, ko je »civilna družba« postala vodilna ideja demokratične opozicije na poti iz socializma. Najobsežnejši razdelek je posvečen razpravam o civilni družbi v »osemdesetih« v Sloveniji. Pisec podrobno predstavi nastanek civilne družbe pri nas tako z vidika nastanka mreže civilno-družbenih iniciativ, kot z vidika oblikovanja novega idejnega, političnega in kulturnega polja.
Civilna družba Tomaža Mastnaka je prvi zvezek nastajajočega leksikona Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja. Namen leksikona je zbrati, oblikovati in deliti znanje, ki je nujno za razumevanje prelomnega dogajanja v 1980. letih in še posebej njegove idejne zgodovine. Z obdelavo izbranih osnovnih pojmov postavljamo okvir za nadaljnje raziskave ter odgovorno javno razpravo o obravnavanem obdobju, ki bo utemeljena na zgodovinskih dejstvih ter teoretsko premišljenih analizah in interpretacijah
Civilna družba. Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja 1
Tomaž Mastnak’s "Civil Society" is the first volume of the lexicon The Eighties: A Conceptual Lexicon of the New Cultural Field, a collective work in progress. The Lexicon's aim is to collect, organize, and disseminate knowledge that is needed for understanding the 1980s and, in particularl, the period’s intellectual history. By working through the selected key concepts we aim to set the framework for further research and a reasonable public debate on the period in question, based on historical facts and theoretically informed analyses and interpretations.
In his volume, Tomaž Mastnak deals with the concept of civil society, describing and explaining its usages and discursive potential in a historical perspective. The concept has a long history in Western political thought. Mastnak first focuses on modern conceptions of civil society from the Scottish Enlightenment to Hegel and the Young Hegelians. He proceeds to discuss the “rediscovery” of civil society in the 1970s and 1980s in Eastern Europe, when “civil society” became the driving idea of the democratic opposition on the way out of socialism. The most extensive section is devoted to the debates on civil society in the “eighties” in Slovenia. The author gives a detailed account on the emergence of civil society, with regard both to the formation of a network of civil-society initiatives and shaping of a new ideological, political and cultural field.Tomaž Mastnak obdeluje pojem civilne družbe ter opisuje in razlaga njegove rabe in diskurzivni potencial v historični perspektivi. Pojem ima v zahodni politični misli dolgo zgodovino. Mastnak posveča pozornost najprej modernemu pojmovanju civilne družbe od škotskih razsvetljencev do Hegla in mladoheglovcev. V nadaljevanju podrobno prikaže »ponovno odkrije« civilne družbe v 1970. in 1980. letih v Vzhodni Evropi, ko je »civilna družba« postala vodilna ideja demokratične opozicije na poti iz socializma. Najobsežnejši razdelek je posvečen razpravam o civilni družbi v »osemdesetih« v Sloveniji. Pisec podrobno predstavi nastanek civilne družbe pri nas tako z vidika nastanka mreže civilno-družbenih iniciativ, kot z vidika oblikovanja novega idejnega, političnega in kulturnega polja.
Civilna družba Tomaža Mastnaka je prvi zvezek nastajajočega leksikona Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja. Namen leksikona je zbrati, oblikovati in deliti znanje, ki je nujno za razumevanje prelomnega dogajanja v 1980. letih in še posebej njegove idejne zgodovine. Z obdelavo izbranih osnovnih pojmov postavljamo okvir za nadaljnje raziskave ter odgovorno javno razpravo o obravnavanem obdobju, ki bo utemeljena na zgodovinskih dejstvih ter teoretsko premišljenih analizah in interpretacijah
Šolski slovar slovenskega jezika 2022
Šolski slovar slovenskega jezika 2022 ('School Dictionary of the Slovenian Language 2022') with a concept based on established lexicographical principles contains a linguistic description of the lexical units of the Slovenian standard language, intended for pupils aged 6 to 10 years. It includes 502 dictionary entries and provides a lexicographically based display of information adapted to the abilities and knowledge of the youngest users. Only lexical units of the standard language are examined, and the dictionary also includes multi-word lexemes, both non-phraseological and phraseological. The main source of material is the Korpus šolskih besedil slovenskega jezika (Corpus of School Texts of the Slovene Language), which encompasses texts from textbooks, children’s literature by select authors and school essay materials. The lexis examined in the dictionary is thus taken from texts that are the main source of new standard vocabulary for children at this age; in particular, it covers the standard language of literature and the basic terminology of the scientific fields and disciplines discussed in class, which are represented as equally as possible. As the dictionary also serves as a teaching accessory, basic lexis has been included using criteria of problem selection as well (based on issues pupils might have relating to orthography, pronunciation, inflectional patterns).Šolski slovar slovenskega jezika 2022 s konceptom, utemeljenim na uveljavljenih leksikografskih načelih, prinaša jezikovni opis leksikalnih enot slovenskega knjižnega jezika, namenjen učencem, starim od 6 do 10 let. Vključuje 502 slovarska sestavka in prinaša leksikografsko utemeljen prikaz informacij, prilagojen sposobnostim in znanju najmlajših uporabnikov. Obravnavane so le leksikalne enote knjižnega jezika, slovar pa vključuje tudi večbesedne lekseme, tako nefrazeološke kot frazeološke. Glavni vir gradiva je Korpus šolskih besedil slovenskega jezika, ki zajema učbeniška besedila, otroško literaturo izbranih avtorjev in gradivo šolskih spisov. Obravnavana leksika je tako zajeta iz besedil, ki so za otroke te starosti glavni vir novega knjižnega besedišča, ter obsega zlasti knjižni jezik leposlovja in osnovno terminologijo pri pouku obravnavanih znanstvenih in strokovnih področij, pri čemer so le-ta kar se da enakovredno zastopana. Ker Šolski slovar slovenskega jezika služi tudi kot učni pripomoček, je temeljna leksika vključena zlasti po kriterijih problemskega izbiranja (glede na pravopis, pravorečje in oblike)
Sprotni slovar slovenskega jezika 2022
Sprotni slovar slovenskega jezika 2022 ('Growing Dictionary of the Slovenian Language 2022'), in 349 entries, brings newer, emerging words not yet included in other dictionaries, suggested mainly by language users, and, to a lesser extent, the newest meanings of words already included in other dictionaries. The entries are accompanied by full morphological data and basic information on the meaning, usage and possible markedness of the word. The vocabulary in the dictionary is characterised by a high degree of influence of external circumstances due to its up-to-dateness, which was particularly evident in 2021: many vaccination-related words were added to the dictionary, also in the form of set phrases (covered by the dictionary as well), e.g. immune escape, breakthrough infection, etc. In 2022, the vocabulary returned to the usual thematic fields. Also, the short etymological explanations were added.Sprotni slovar slovenskega jezika 2022 v 349 iztočnicah prinaša novejše, uveljavljajoče se besedje, ki ga še ni v drugih slovarjih, predlagajo pa ga zlasti jezikovni uporabniki, in v nekoliko manjši meri najnovejše pomene besedja, ki je v drugih slovarjih že zajeto. Iztočnice so opremljene s polnimi oblikoslovnimi podatki in temeljnimi podatki o pomenu, rabi in morebitni zaznamovanosti besede. Za nabor besedja v slovarju je zaradi njegove ažurnosti značilen velik vpliv zunanjih okoliščin, kar se je še posebej pokazalo v letu 2021: v slovar je prišlo mnogo besedja, povezanega s problematiko cepljenja (proti covidu-19), npr. anticepilec, anticepilka, provakser, stalne besedne zveze (ki jih slovar prav tako opisuje) imunski pobeg, prebojna okužba ipd. V letu 2022 se je nato nabor besedja vrnil v običajne tematske okvire, dodane pa so bile tudi razlage izvora v obliki etimoloških osvetlitev
4000. Po vzorih dr. Ničmaha napisal dr. Nevésekdo
The novel 4000 was published in Ljubljanske zvon in 1891. Dr. Ničmah is an anagram for Anton Mahnić, a leading Slovenian clergyman who called for a complete "separation of spirits" and refused any cooperation with critics of Catholicism. Christ's unconditional separation, "Whoever is not with me is against me" (Lk 11:23), was actualized by Mahnič in a fundamentalist way as follows:
"For the love of God, one must hate the one who does not believe in Him or who does not believe that the Church correctly interprets and represents God on earth. Thus, to believe in God means to believe in a complete equation between God and the Church; there is no longer any difference between God and the clergy: what the clergy says comes directly from God!"
The main theme of Tavčar's ironic novel, which has also been linguistically updated for this edition, is clericalism; the resulting hatred that demands the separation of mind and body has always been, and still is, the worst form of clericalism. And it is this original nature of the Roman Catholic Church that Tavčar criticises with all forms of humour, as a very intelligent way of revealing reality. In its power it is a cautionary mixture of Fran Milčinski's Butalci and Orwell's 1984, so we must take its basic message seriously without losing the ability to mock.Roman 4000 je leta 1891 začel izhajati v Ljubljanskem zvonu. Po vzorih dr. Ničmaha ga je napisal dr. Nevésekdo. – Dr. Ničmah je anagram za Antona Mahniča, vodilnega slovenskega klerikalca, ki je zahteval popolno »ločitev duhov« in zavračal vsako sodelovanje s kritiki katolicizma. Kristusovo brezpogojno delitev: »Kdor ni z menoj, je proti meni,« (Lk 11,23) je Mahnič fundamentalistično posodobil takole:
»Iz ljubezni do Boga moraš sovražiti tistega, ki vanj ne veruje oziroma ki ne verjame, da Cerkev pravilno razlaga in zastopa Boga na Zemlji. Vera v Boga tako pomeni verjetje v popolno enačenje med Bogom in Cerkvijo; med Bogom in klerom ni več diference: kar reče kler, je direktno od Boga!«
Glavna tema Tavčarjevega ironičnega romana, ki je za to izdajo tudi jezikovno posodobljen, je klerikalizem; iz njega izhajajoče sovraštvo, ki zahteva delitev duhov in teles, je vedno in še danes ustvarja najslabše slovenstvo. In to izvorno naravo Rimskokatoliške cerkve Tavčar kritizira z vsemi oblikami humorja, kot zelo inteligentno metodo razkrivanja realnosti. Po svoji moči je svarilna zmes Butalcev Frana Milčinskega in Orwellove grozljivke 1984, zato moramo njegovo osnovno sporočilo jemati resno in pri tem ohraniti sposobnost posmehovanja
Hodopisi. Zbirka etnografskih esejev z metodološkimi premisleki o hoji in pisanju
Altogether, the book ('Footnotes. Ethnographic essays with methodological reflections on walking and writing') encompasses ten texts, seven of which are anthropological essays, accompanied by two introductory texts and an epilogue on walking and writing as two long-established, but here freshly reappraised, methods of anthropological research. The essays take us across Istria, Goričko, Porabje, Koroška, and the Julian Alps, coming on the back of a preliminary brainstorming session between researchers from a variety disciplines and fields, before finally carving out distinct paths. Something between what is an academic text and an essay. By focusing on steps, words, and paths, whether walked or written, the book seeks to illuminate the in-between spaces, understanding walking and writing as a cognitive process, part of the fieldwork experience, a long conversation that meanders between the circuits of life. The book’s seven meditative essays therefore foreground hybrid, liminal and bold writing that is quintessentially anthropological.V knjigi je zbranih deset besedil – sedem antropoloških hodopisnih esejev, pospremljenih z dvema daljšima uvodnima tekstoma ter epilogom o hoji in pisanju kot dveh utečenih, a na tem mestu sveže premišljenih metodah antropološkega in etnološkega raziskovanja. Sedem esejev se sprehodi po obmejnih pokrajinah Istre, Goričkega, Porabja, Koroške in Julijskih Alp, predhodi jim dialoška faza brušenja misli med različno formiranimi raziskovalci, končno pa vseh sedem izriše svojo sled v vmesnem prostoru med znanstvenim tekstom in esejistiko. Z osredotočanjem na korake, besede in poti, bodisi prehojene ali zapisane, poskuša knjiga osvetliti vmesni prostor, hojo in pisanje pa pri tem razume kot spoznavni proces, terensko izkušnjo, kot del dolgega pogovora, ki meandrira med okljuki življenja. Gre za hibridno, robno, tudi mejno in drzno meditativno hodopisje, ki bralcu ponudi nedokonč(a)ne eksperimentalne antropološke tekste
Materialni svet otroštva
The book examines a hitherto less studied area of the material culture of childhood from the beginning of the 20th century until the Second World War in Ljubljana and its surroundings. First, the basic concepts of the research are defined: material culture and childhood in synchronic and diachronic perspectives, and their relations are discussed. Then, the topic is examined in its temporal, spatial, and socio-economic context. The core of the book is an ethnological study, based on oral, written, and pictorial sources, of the food culture, clothing, housing, and play culture of the young inhabitants of Ljubljana in the first half of the 20th century. During this period, the child is supposed to have stepped out of the shadow of the adults and onto the social stage and experienced a long and secure childhood. However, research shows a discrepancy between the declarative and practical levels. Childhood, as envisioned by Ellen Key, who proclaimed the 20th century the Century of the Child, was lived by a few bourgeois children. The everyday life of the other children corresponds to the spirit of the opening words of the field narrative: “I had a good childhood. I had a good childhood because I made it myself.” Childhood was supposed to be the value of the 20th century, but the citizens of Ljubljana did not recognize its value at that time.Knjiga obravnava na Slovenskem do zdaj slabše raziskano področje materialne kulture otroštva od začetka 20. stoletja do druge svetovne vojne v Ljubljani in okolici. Najprej opredeli osnovna koncepta raziskave: materialno kulturo in otroštvo v sinhronem in diahronem vidiku ter se poigra z njunimi razmerji. Nato osvetli raziskavo v časovnem, prostorskem in družbeno-gospodarskem kontekstu. Jedro knjige je etnološka raziskava, ki temelji na ustnih, pisnih in slikovnih virih in odstira prehransko kulturo, oblačilni videz, stanovanjsko in igralno kulturo majhnih Ljubljančanov v prvi polovici 20. stoletja. V tem času naj bi otrok stopil iz sence odraslega na družbeni oder in si pridobil dolgo in varno otroštvo, vendar raziskava predstavi neskladje med deklarativno in praktično ravnijo. Otroštvo, kakor si ga je predstavljala Ellen Key, ki je 20. stoletje razglasila za stoletje otroka, so živeli redki meščanski otroci, drugi pa v duhu uvodnih besed terenske pripovedi: »Imel sem lepo otroštvo. Tudi zato, ker sem si ga sam naredil.« Otroštvo naj bi bila vrednota 20. stoletja, vendar njegove vrednosti tedanji Ljubljančani niso uspeli spoznati
Zeleni prehod na regionalni ravni
The European Union's Green Deal aims to make Europe climate neutral by 2050, boost the economy with green technology, create sustainable industry and mobility, and reduce pollution. Alongside environmental and economic goals, it also emphasises social justice and inclusion for all. The Green Transition is particularly important at regional level, as it is strongly linked to regional resources and its success depends on the potential and capacity of regions to transform themselves into green, sustainable and socially just environments with thriving economies. This monograph ('Green Transition at the Regional Level') is a contribution to this. The authors address the spatial aspects of the energy transition and the issue of local energy concepts, assessing the role of revitalising functionally degraded areas for the green transition and undeveloped building land in the light of sustainable mobility. In the area of mobility, the focus is on mobility poverty and the role of cycling for the green transition, two chapters deal with agricultural adaptation and area branding as an approach to rural development, and the last chapter presents the experience of strategic development and innovation partnerships, using the circular economy as an example.Evropska unija želi z Zelenim dogovorom do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost Evrope, spodbuditi gospodarstvo z zeleno tehnologijo, ustvariti trajnostno industrijo in mobilnost ter zmanjšati onesnaževanje. Ob okoljskih in ekonomskih ciljih izpostavlja tudi socialno pravičnost in vključevanje vseh. Zeleni prehod je pomemben še zlasti na regionalni ravni, saj je močno navezan na regionalne vire, njegov uspeh pa odvisen od možnosti in usposobljenosti regij za preoblikovanje v zelena, trajnostno naravnana in socialno pravična okolja z uspešnim gospodarstvom. Prispevek k temu je tudi ta monografija. Avtorji v njej obravnavajo prostorske vidike energetskega prehoda in problematiko lokalnih energetskih konceptov, vrednotijo vlogo oživljanja funkcionalno razvrednotenih območij za zeleni prehod ter nezazidana stavbna zemljišča v luči trajnostne mobilnosti. Na področju mobilnosti sta v ospredju mobilnostna revščina ter vloga kolesarjenja za zeleni prehod, dve poglavji se nanašata na prilagajanje kmetijstva ter znamčenje območij kot pristopa k razvoju podeželja, zadnje poglavje pa na primeru krožnega gospodarstva predstavlja izkušnje s strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi
Iacobus Gallus: Opus musicum I/1. In adventu Domini nostri Iesu Christi
From the very beginning, one of the most important and ambitious goals of the MAMS collection has been publication of the collected works of Iacobus Handl-Gallus in a modern transcription tailored to the needs of contemporary performers. The publication of his famous collection of motets, Opus musicum, consisting of four books containing a total of 374 motets, partially achieved this goal in 1990. The transcriptions and critical commentaries were prepared by Edo Škulj, and Gallus’s motets were published in thirteen volumes between 1985 and 1990. The edition is enriched by numerous facsimiles from Gallus’s original prints, published between 1586 and 1590 by the Prague printer Georg Nigrin (Jiří Černý).
Gallus divided the first book of his Opus musicum (1586) into three sections, which have been retained in the MAMS edition. The first volume (I/1) consists of 4-, 5-, 6- and 8-part motets for the beginning of the church year, i.e. Advent.
The 2022 digitized post-edition is accompanied by a new preface and an introductory study by Dr Marc Desmet that summarizes and compiles all recent findings about the composer and his work.Med glavne in najambicioznejše cilje zbirke MAMS je že od vsega začetka sodila izdaja zbranih del Iacobusa Handla - Gallusa v sodobni transkripciji, prilagojeni zahtevam sodobnega izvajalca. Ta cilj je začela uresničevati izdaja slovite zbirke Gallusovih motetov Opus musicum, ki jo sestavljajo štiri knjige s 374 moteti. Transkripcije in revizijska poročila je pripravil Edo Škulj in Gallusovi moteti so v letih med 1985 in 1990 izšli v trinajstih zvezkih. Izdajo bogatijo številni faksimili iz Gallusovih originalnih tiskov, ki jih je v letih med 1586 in 1590 natisnil praški tiskar Georg Nigrin (Jiří Černý).
Gallus je prvo knjigo svojega Opus musicum (1586) uredil v treh razdelkih, ki jim sledi tudi izdaja MAMS. Prvi zvezek (I/1) vsebuje 4-, 5-, 6- in 8-glasne motete, namenjene za začetni čas cerkvenega leta, torej za advent.
Digitalizirana poizdaja iz leta 2022 je opremljena z novim predgovorom in uvodno študijo dr. Marca Desmeta, ki na enem mestu povzema vsa nedavna spoznanja o skladatelju in njegovem delu