Digital library of University of Maribor
Not a member yet
81039 research outputs found
Sort by
Razmerje med oblikovno zapletenimi ali preprostimi skladenjskimi različicami in različnimi stopnjami besedilne zapletenosti
Full text linkGemäß der Grundannahme über das Verhalten von sprachlichen Varianten gilt folgendes (vgl. Orešnik, Snedec, Teržan, Trobevšek-Drobnak 1991: 5-6): 1. Verstärkte Konstruktionen bzw. starke Varianten (d.h. semantisch und/oder funktional komplexere als auch formal komplexere Formen, rezipientenfreundlicher) behaupten sich zumindest im Variantenstadium vorzugsweise in komplexerer grammatischer Umgebung. 2. Geschwächte Konstruktionen bzw. schwache Varianten (d.h. semantisch allgemeinere und/oder funktional undurchsichtigere als auch formal einfachere Formen, produzentenfreundlicher) behaupten sich zumindest im Variantenstadium vorzugsweise in weniger komplexer grammatischer Umgebung. 3. Die Komplexität der grammatischen Umgebung wird hauptsächlich gemäß den Annahmen in der Natürlichkeitstheorie über die Markiertheit bzw. Natürlichkeit sprachlicher Kategorien und Elemente beurteilt (vgl. Mayerthaler 1981, Wurzel 1984, Dressler 1989 und Dotter 1990).Po osnovni domnevi je možno razlikovati med krepkimi dvojnicami (okrepljenimi zgradbami) in šibkimi dvojnicami (ošibljenimi zgradbami). Krepke dvojnice so zgradbeno in pomensko bolj zapletene od šibkih in se pogosteje pojavljajo v bolj zapletenem slovničnem okolju, šibke dvojnice pa se pogosteje uveljavljajo v manj zapletenem. Osrednja tema sestavka je možnost prenosa osnovne domneve s stavčne ravnine na besedilno ravnino. Po Diewaldovi (1991) je avtor sestavka prevzel razvrstitev pet osnovnih besedilnih vrst. Krajevno in časovno neposredni ustni dialog ("mündlicher Nahdialog) je bil ocenjen kot najmanj zaznamovan, krajevno in časovno posredni pisni monolog ("schriftlicher Fernmonolog) pa kot najbolj zaznamovan. Avtorjeva domneva se (v skrajni obliki) glasi: Krepke dvojnice se pogosteje uveljavljajo v bolj zapletenih (zaznamovanih) osnovnih besedilnih vrstah, šibke dvojnice pa se pogosteje uveljavljajo v manj zapletenih (manj zaznamovanih) osnovnih besedilnih vrstah. Za preverbo domneve avtor primerja naslednje nemške zgradbe: posamostaljenja z odvisniki, funkcijske glagolske zveze s preprostimi glagoli, trpnik s tvornikom, prihodnjik s sedanjikom, dovršilnik s preteritom, stavek + naklonski členek s samim stavkom, osebni zaimek s samostalniško besedno zvezo, nadrejeni stavek s stavčno sestavino nasproti nadrejenemu stavku s samostalniško ali predložno besedno zvezo. V treh primerih zgradbe nimajo afinitete do tistih osnovnih besedilnih vrst, ki bi jo pričakovali glede na zgoraj predstavljeno domnevo: posamostaljenja kot šibke skladenjske zgradbe se v nasprotju z domnevo pogosteje pojavljajo v bolj zapletenih besedilnih vrstah, preterit kot šibka glagolska zgradba je v nasprotju z domnevo omejen predvsem na bolj zapletene besedilne vrste, stavki z naklonskimi členki pa se pogosteje pojavljajo v manj zapletenih besedilnih vrstah. Na besedilnozvrstno porazdelitev krepkih in šibkih dvojnic vplivajo ne samo situacijski dejavniki, temveč tudi drugi: npr. na porazdelitev naklonskih členkov vplivajo tudi zasebnost, socialna bližina, enakopravnost med udeleženci in prosta izbira temena porazdelitev posamostaljenj izdatno vpliva abstraktnost teme in velik obvestilni pretokna porazdelitev preterita močno vpliva način tematskega razvoja. Avtor sklepa, da je afiniteta krepkih dvojnic do bolj zapletenih (zaznamovanih) besedilnih vrst inafiniteta šibkih dvojnic do manj zapletenih (manj zaznamovanih) besedilnih vrst manj izrazita kot afiniteta zaznamovanih zgradb do zaznamovanih besedilnih vrst in afiniteta nezaznamovanih zgradb do manj zaznamovanih besedilnih vrs
Neologizmi v publicističnih besedilnih vrstah "novica" in "glosa"
Full text linkDie Pressetextsorten Nachricht und Glosse haben in der Tages- und Wochenpresse eine feste und längst etablierte Position. Einerseits gehört die Nachricht zum klassischen Bestand der Anfangsseiten einer Tageszeitung, und andererseits gibt es selten Tageszeitungen ohne eine regelmäßig oder wenigstens gelegentlich erscheinende Glosse. In dem vorliegenden Artikel wird versucht, in diesen hinsichtlich der Textfunktionen diametral unterschiedlichen Pressetextsorten lexikalische Innovationen zu beobachten, die in der Fachliteratur mit dem Terminus Neologismus benannt werden.V prispevku so primerjalno prikazane oblikovne in funkcijske značilnosti dveh uveljavljenih publicističnih besedilnih vrst - časopisne novice in glose - ki vplivajo na njuno besedoslovno podobo, torej tudi na tvorbo in rabo neologizmov. Analiza izbranih primerov kaže, da so neologizmi v glosi rezultat njene prevladujoče apelativne besedilne funkcije, zato niso prvotno obvestilni in stilno nevtralni, ampak predvsem priložnostni in ekspresivno zaznamovani. Prevladujoča besedilna funkcija novice je obvestilna, opazovani neologizmi pa niso nujno v soodvisnosti z njo - tudi tu niso prvotno obvestilni, ampak pogosto ekspresivni. Raba neologizmov v časopisni novici se ne podreja njeni prevladujoči besedilni funkciji in zanika njeno golo obvestilnost
Porazdelitev glagolskih časov glede na besedilo
Full text linkAus dem Buch die Verbalkategorien des Deutschen von Elisabeth Leiss, welches immer wieder zu Reflexionen und Konfrontationen anregt, führe ich als Auftakt und Leitgedanken, auf den ich noch des öfteren zurückgreifen werde, den folgenden Satz an: "Die Zeit verstehen heisst also, durch geistige Beweglichkeit das Räumliche überwinden."V članku se soočajo teza E. Leiss (1992:226) o tročlenskosti časovnega sistema V nemščini in postulati slovenskega modela naravnostne skladnje, po katerem se uveljavlja skladenjsko spreminjanje bodisi okrepljenih bodisi ošibljenih konstrukcij. Obe možnosti razvoja potekata po pravilih na specifičen način.
Tematsko težišče je osredotočeno na medkategorialne afinitete kot tudi na pomen ko- in konteksta, specifičnega za besedilno vrsto, in drugih diskurzivnih elementov za oblikovanje semantičnih vlog. Vrednotenje postulatov je potekalo na jezikovnem materialu, ki med sabo sooča besedilne vrste moderni nemški govorni jezik (TALKSHOWS) in nemškogovoreče literarno ustvarjanje (romani) preko kategorije časa (analitični futur - prezent z ozirom na prihodnost, preterit - perfekt "haben")
The application of GIS in the topoclimatic analysis of the landscape for viticulture purposes
Full text linkZa potrebe analize leg vinogradniških površin in spreminjanja vinogradniških površin med leti 1824 in 1985 smo izdelali preprost GIS za dve sondni območji v Srednjih Slovenskih goricah. GIS je kot osnovnoo ploskev uporabil mrežo DMR 50x50 m. S pomočjo nekaterih topoklimatskih podatkov smo poskušali izdelati karto klimatsko primernih območij za vinsko trto. Prikazane so tudi spremembe vinogradniških površin med leti 1824 in 1985.For the needs of the analysis of the positions of viticulture areas and thechanges between the years 1824 and 1985 we have made a simple GIS for two example areas in the Middle Slovenske gorice. The DEM 50x50 m was used for GIS as a basic data layer. With the help of certain topoclimatical data we have tried to make a map of climatical conveniend areas for the vineyard. The changes of viticultural areas between the years 1824 and 1985 are shown as well
Some characteristics of the Maribor urban climate
Full text linkPrispevek obravnava razlike v vrednostih in trendih izbranih klimatskih parametrov med Maribororm in okolico.The article deals with the differences in values and trends of chosen climatic parameters between Maribor and its surroundings
Razvoj skladenjske spremembe - angleški glagol DO
Full text linkThe English construction with do-support in the affirmative form, in the interrogative form, in the declarative-negative form, and in the interrogative-negative form is a periphrastic construction. It satisfied the definition of a strengthened construction as long as it was an optional replacement of the corresponding non-strengthened construction, i.e. of forms without do-support.Opazovali smo skladenjsko spremembo in njen potek pri angleškem pomožnem glagolu do v obdobju (konec 16. stoletja), ko je bila zgradba z do še skladenjska inačica zgradbe brez do in kot opisna zgradba okrepitev glede na ustrezno zgradbo brez do.
Pri tem smo ugotavljali, ali okoliščine ustrezajo domnevi, po kateri naj bi se v jeziku uveljavljale okrepitve. Kot dokazno gradivo smo obdelali sedem dram v prozi iz "The Complete Works of John Lyly", Oxford 1902.
Zgradbe z do se v navedenem jezikovnem gradivu, v primerjavi z zgradbami brez do, statistično signifikantno pogosteje pojavljajo v vprašalni obliki (odločevalnih in vsebinskih vprašanjih), vprašalno-nikalni obliki ter v pretekliku, drugi osebi in v zgradbah s stavčnim ali polstavčnim predmetom, če jih štejemo skupaj. Vse te oblike in kategorije spadajo med zapletenejše in pogostnost pojavljanja zgradb z do v njih potrjuje našo domnevo o nastajanju in razvoju okrepitev v bolj zapletenem, težkem" okolju. Naše domneve ne potrjujeta nikalna oblika in, pogojno, množina. Ostali parametri so nesignifikantni (npr. prva oseba) in/ali pa za njih nismo ničesar napovedali (npr. neprehodni glagoli).
Iz navedenega vidimo, da se je zgradba z do pojavljala v zapletenem okolju pogosteje kot v manj zapletenemto pa je v skladu z okrepitvami, ki predstavljajo začetek skladenjskih sprememb
Religion and the breakdown of modernity
Full text linkReligioznost se u Jugoslaviji uobičajeno promatra kao forma tradicionalne kulture i svetonazora, iako ovaj način mišljenja nije bio često uziman kao metodološka osnova u istraživanju religioznosti.
U ovom radu odnos između moderniteta, kao jezgre svetonazorskih vrednosti, i religije izučava se preko intervjuiranja reprezentativnog uzorka odraslih stanovnika Vojvodine (N = 1925.). Religioznost se izučava preko tvrdnji o religioznosti dok se odnos prema modernitetu izučava preko četiri tvrdnje koje se sve odnose na jedan, ali središnji aspekt moderniteta - pozitivan stav prema društvenoj promeni i naučnim i tehnološkim inovacijama. Distribucija odgovora ove četiri tvrdnje nije, nakon provedene faktorske analize, rezultirala jednim faktorom, već širom strukturom vrednosnih orentacija i stavova. Korelacija odnosa među stanovištima prema tvrdnjama u uzorku je niska.
Veza između religioznosti i stanovišta prema modernitetu je široka. Religiozni nisu statistički značajno anti-modernistički orentirani od onih koji ne-veruju. Prisutnost anti-modernizma, koju možemo nazvati tradicionalističkim stanovištem nađena je podjednako u obe ispitivane grupe (36-37%), dok je prisustvo modernističkog stanovišta bilo nešto više zastupljeno među ne-vernicima (43% u komparaciji sa 35%).
Odsustvo homogenosti u modernističkom stanovištu, odsustvo veze između obrazovnog nivoa i gledišta prema modernitetu kao i odsustvo veze između religioznosti i stanovišta prema modernitetu može bili interpretirano kao upitna uverljivost moderniteta u izučavanoj populaciji općenito.In Yugoslavia religiosity has often been regarded as a form of traditional culture and world-view, though this way of thinking has not often been taken as a method of research of religiosity.
In this paper the relationship between modernity, as a core world-view value, and religiosity is studied by means of interviews carried out on a representative sample of the adult Vojvodina population (N=1925). Religiosity is studied through the declaration of religiosity whereas the stance towards modernity is studied through four statements all referring to one central aspect of modernity - the positive attitude towards social change and scientific and technological innovation. The distribution of answers to the 4 statements didn’t result in a single extracted factor, by the method of factor analysis, but in a wider structure of value orientations and attitudes. The correlation of relationships between the stance with the statements in the sample is low moderate.
The connection between religiosity and the stance towards modernity is a weak one. Religionists were not significantly more anti-modernistically oriented than non-believers. The presence of an anti-modernist which can possibly be called a traditionalist stance was found to be the same in both groups 36-37%, whereas the presence of a modernist stance was found to be somewhat more prominent among the non-believers (43% in comparison to 35%).
The lack of homogeneity of the modernist stances, the lack of connection between the level of education and views on modernity and the lack of connection between religiosity and stances towards modernity can be interpreted as the questioning of the plausibility of modernity in the studied population in general
Demographic analisis of the Slovene - Croatian border areas in the North-Eastern Slovenia
Full text linkV prispevku so analizirane nekatere demogeografske in socio-ekonomske razmere v obmejnem območju ob slovensko-hrvaški meji v Severovzhodni Sloveniji v obdobju 1961-1991.The article analyzes some demographic and socio-economic aspects in the Slovene - Croatian border areas in NE Slovenia between 1961 and 1991
