1,721,018 research outputs found

    The Diversity of Language in selected Plays by Simona Semenič

    No full text
    Diplomsko delo analizira tri izbrane drame slovenske dramatičarke Simone Semenič iz vidika literarne teorije in jezikoslovja, natančneje stilistike. Obravnavane drame so Jaz, žrtev. (2007), 24ur (2006) in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije (2014). Cilj je podrobnejša analiza izstopajočih vsebinskih, formalnih in jezikovnih elementov, ki vodi v odkrivanje več nivojev drame. Pred vsako vrsto obravnave sem naredila tudi kratek zgodovinski pregled metod za analizo in različnih teorij z vsakega od področij. Ugotovila sem, da je pogosta tema besedil kritika sodobne družbe, vsebina pa je primer družbenega problema. Jezikovna analiza je pokazala, da se avtorica ne drži pravopisnih pravil v vseh delih in da so pogosti izrazi v pogovornem jeziku, oboje pa daje dramam določeno specifiko.The thesis analyzes three selected plays by Slovenian playwright Simona Semenič from the perspective of literary theory and linguistics, more precisely stylistics. The plays under discussion are Jaz, žrtev. (2007), 24ur (2006) and sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije (2014). The aim of the thesis is to provide a more detailed analysis of the salient elements in terms of content, form and language, leading to the discovery of more levels of plays. Before each type of discussion, I also made a brief historical overview of the methods of analysis and various theories from each field. I found that a frequent theme of her texts is a critique of modern society, and the content is an example of a social problem. Linguistic analysis showed that the author does not follow the spelling rules in all her works and that the expressions are often in colloquial language, both of which give the plays a certain specificity

    Expressing non-binary identities in Slovene

    No full text
    Diplomsko delo obravnava jezik, ki ga je v slovenščini mogoče uporabiti za izražanje nebinarnosti spolov. Določila sem omejitve, ki jih ima v tem pogledu slovenščina v primerjavi z nekaterimi drugimi slovanskimi in neslovanskimi jeziki, in opisala pristope k izražanju nebinarnosti spola v angleščini, poljščini in hrvaščini. Opisana so tudi dosedanja prizadevanja na tem področju, predvsem je tu pomembna debata o spolno nevtralnem jeziku. Svoje izkušnje z rabo slovenščine sta v pogovorih delili dve nebinarni osebi, ki sta prispevali bolj oseben pogled na temo. Na koncu je raziskana raba jezika, ki ga za opisovanje nebinarnih oseb uporabljajo novinarji na nekaterih slovenskih medijskih portalih.This thesis addresses language that can be used to express non-binary gender identities in Slovene. I defined the limits of Slovene in this respect in comparison to other Slavic and non-Slavic languages and described some ways in which English, Polish and Croatian languages address this issue. The research done on this topic in Slovene linguistics so far is closely connected to the topic of gender-neutral language. Two interviews with Slovene-speaking non-binary people were conducted to explore more personal perspectives of this topic. The thesis also explores language used in Slovene media to refer to non-binary people

    Variantnost govorjene slovenščine pri geografsko mobilnih osebah

    Full text link
    Raziskava se osredotoča na proučevanje variantnosti govorjene slovenščine pri posameznikih z Idrijskega, ki se šolajo oz. delajo v Ljubljani. Gre za dnevno ali tedensko geografsko mobilne govorce, ki v prvotnem okolju vsaj v neformalnih govornih položajih pretežno govorijo lastno narečje, v osrednjeslovenskem prostoru pa v komunikaciji z govorci drugih varietet uporabljajo različne strategije govornega obnašanja. Sociolingvistične metode, ki so bile prvotno razvite v anglosaškem okolju (primerjaj dela W. Labova in S. A. Tagliamonte), smo prilagodili slovenski sociolingvistični situaciji, upoštevajoč tudi primerljive sociolingvistične raziskave v drugih jezikovnih okoljih (npr. Nemčiji: W. Besch, na Norveškem: B. Mæehlum, Češkem: J. Wilson in Danskem: M. Monka). Variantnost govora petih posameznikov (treh žensk in dveh moških, dveh dijakov in treh odraslih) smo proučevali glede na okoliščine ter družbene in socialnopsihološke dejavnike. Metodološko smo kvantitativno analizo petih fonoloških variabel povezali s kvalitativnimi podatki iz sociolingvističnih intervjujev in etnografske študije jezikovnega obnašanja preko opazovanja z udeležbo. Da bi proučevali avtentično jezikovno rabo in zmanjšali učinek t. i. opazovalčevega paradoksa, smo za variantnostno študijo govora posameznikov uporabili tehniko celodnevnega samosnemanja. Raziskovalni korpus sestavlja izbor izsekov iz celotnega nabora posnetkov glede na različna merila: kraj, sogovorce, temo pogovora in formalnost situacije. Od skupno približno 47 ur posnetkov sta bili za analizo izbrani približno dve uri in pol. Osrednji del raziskave se osredotoča na tri samoglasniške in dve soglasniški variabli, pozorni pa smo bili tudi na nekatere morfološke variable in besedišče. Kvalitativni podatki iz sociolingvističnih intervjujev vključujejo osebno zgodovino posameznikov, njihovo samooceno govornega obnašanja, izkušnje z jezikovno rabo, ozaveščenost jezikovnega (ne)prilagajanja, jezikovna stališča, razumevanje povezave med jezikom in identiteto ipd. Rezultati kažejo, da glede na stopnjo variantnosti govora obstajajo različni tipi govorcev in pri njih na kontinuumu med narečjem in standardnim jezikom več vmesnih jezikovnih varietet, ki se ne ujemajo z v slovenskem jezikoslovju pogosto pretirano shematizirano dihotomijo med knjižnim jezikom in tradicionalnimi narečji. Pri posameznih analiziranih variablah so opazne različne tendence, potrjuje pa se relevantnost različnih družbenih in socialnopsiholoških dejavnikov pri pojasnjevanju posameznikovega govornega obnašanja.The research focuses on the variation of spoken Slovene of five informants from the Idrija region with a distinctive Cerkno local dialect, who daily or weekly migrate for work or school to the capital, Ljubljana, where they use different strategies of speech behaviour in communication with speakers of other varieties of Slovene. Sociolinguistic methods and findings that have been primarily developed and used in the Anglo-Saxon environment have been adapted to the Slovene sociolinguistic situation (cf. the works of W. Labov and S. A. Tagliamonte), taking into account comparable sociolinguistic research in other environments (cf. Germany: W. Besch, Norway: B. Mæehlum, The Czech Republic: J. Wilson and Denmark: M. Monka). Variation of informants’ speech is observed according to different circumstances as well as social and sociopsychological factors. Methodologically, the quantitative analysis of informants’ language variation is combined with qualitative data from interviews about their experiences with language use, language attitudes and the perception of their own language behaviour. With the aim of observing authentic language use and diminishing observer’s paradox, the technique of informants’ full-day self audio recording was used. The research corpus is based on text selection from the whole material, according to different circumstances: time, place, interlocutors, topic of conversation and formality of the situation. Out of a total of approximately 47 hours of recordings, approximately 2.5 hours were selected for the analysis. The central part of the investigation is the analysis of five phonological (three vowel and two consonant) variables. Besides this, attention is paid to some morphological variables and lexicon. The qualitative data were gathered in sociolinguistic interviews and include informants’ sex, age, personal history, the time when they started migrating to the capital, social network and personal characteristics. The results show that different types of speakers exist and that we can often speak about continuum-like transitions between the dialect and the standard. The informants’ intermediate language varieties do not correspond to the dichotomy between the standard and traditional dialects, which is often too schematized in Slovene linguistics. Different variables show different tendencies and different social and sociopsychological factors prove to be relevant for the explanation of individuals’ language behaviour

    The Names of Countries in Slovene: A Presentation of Sociolinguistic Factors

    Full text link
    Diplomska naloga obravnava problematiko podomačevanja imen držav, ki je, kot ugotovljeno, zelo dinamičen proces. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS (KSZI) ažurno spremlja dogajanje v svetu in sproti določa uradna imena v slovenščini. Pri imenih držav spremljamo tako nastanek novih imen (ob novih državah) kot tudi preimenovanje obstoječihob tem spremljamo tako jezikovne kot sociolingvistične dejavnike, kar v diplomskem delu prikazujejo problematični primeri imen držav Severna Makedonija, Moldavija, Esvatini, Vzhodni Timor, Slonokoščena obala, Burma in Mjanmar ter San Marino.Thesis deals with the problem of borrowing the names of countries, which is a very dynamical process. The Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia (Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade RS, KSZI) keeps up to date in the world of official names in Slovene. We observe the emergence of new names (and new countries) and changing of existing names. Both linguistic and sociolinguistic factors must be considered, which illustrates the problematic cases of the names of these countries: Northern Macedonia, Moldova, Eswatini, East Timor, Ivory Coast, Burma / Myanmar and San Marino

    Communication habits of students and their language choices in SMS and similar text messages

    No full text
    Namen magistrskega dela je ugotoviti, kakšne navade imajo študentje pri sporazumevanju na daljavo, kakšen je jezik sms-ov in sporočil na mobilnih aplikacijah za dopisovanje ter kakšna je vloga in podoba angleščine v sporočilih študentov. Opravljena je bila analiza 3.900 sporočil študentov s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, poseben poudarek pa je na razlikah med slovenisti, anglisti in študenti drugih smeri. Poleg tega je bila izvedena anketa o njihovih sporazumevalnih navadahda lahko njihovo sporazumevanje postavimo v širši kontekst, so bili analizirani tudi daljši pogovori šestih študentov. Študentje se na daljavo pretežno sporazumevajo preko sporočil, način komunikacije pa prilagajajo naslovnikom in različnim namenom. Sporočila so večinoma kratka, svojo repliko pa posamezniki pogosto razdelijo v več sporočil. Pogoste jezikovne značilnosti sporočil so angleške kratice, nestandardna raba ločil in velike začetnice, neuporaba šumnikov, zapis besed po izgovoru, izpuščanje samoglasnikov, narečne značilnosti in pogovorni besedni red. Angleščino je vsebovala četrtina sporočil, angleških besed pa je manj, 7,82 %. Izrazito največ angleških besed je zapisanih citatno, sledijo poslovenjene, najmanj pa je angleško zapisanih s slovenskimi obrazili. Študentje anglistike pričakovano uporabljajo največ angleščine, slovenisti pa najmanj, poleg tega pa slednji pogosteje kot drugi dve skupini angleške besede zapisujejo poslovenjeno. Na splošno se je pokazalo, da so sporazumevalne navade in izražanje v sporočilih izrazito individualni, razlike med posamezniki pa se kažejo že znotraj tako homogene množice, kot so študentje Filozofske fakultete.The aim of this master’s thesis is to find out what students’ habits are when communicating remotely, what are the characteristics of the language used in SMS and text messages on mobile messaging apps, and what is the role of English in students\u27 messages. An analysis of 3,900 messages from students at the Faculty of Arts, University of Ljubljana, was carried out, with special attention to the differences between students of Slovene, students of English and students studying other subjects. In addition, a survey was conducted on their communication habits. Longer conversations of six students were also analysed to put the students’ communication in a broader context. Students communicate mainly through text messages, adapting the way they communicate to the addressees and to different intentions. Messages tend to be short, and individuals often split their replies into several messages. Common linguistic features of the messages include English abbreviations, non-standard use of punctuation and capitalisation, non-use of diacritics, phonetic spelling, omission of vowels, dialectal features, and colloquial word order. English was used in a quarter of the messages, but the proportion of English words was in fact lower (7.82%). Most English words have an English spelling, followed by English words that are slovenized in writing, and the fewest English words have an English spelling with Slovene affixes added. As expected, students of English use the most English words, while students of Slovene use the fewest, and they use English words slovenized in writing more often than the other two groups. In general, it has been shown that communication habits and the language used in the messages are very individual and that differences between individuals are already visible even in such a homogeneous group as the students of the Faculty of Arts

    Language policy of Roma education

    No full text
    Romska skupnost je zaradi svojega načina življenja, zgodovine in kulture že dolga leta izpostavljena izključevanju, marginalizaciji in preganjanju. Magistrska naloga je nastala z idejo o iskanju razlogov za slab izobraževalni in socialni položaj romske skupnosti. V magistrski nalogi z naslovom Jezikovna politika romskega izobraževanja sem se osredotočila na preučevanje jezikovne zmožnosti romskih otrok v drugem jeziku, tj. slovenščini. V teoretičnem delu sem opredelila zgodovino romske skupnosti, njihove značilnosti in pravice ter pravne osnove, ki urejajo položaj Romov v Republiki Sloveniji. Poseben poudarek sem namenila pregledu projektov, programov in strategij, vezanih na ukrepe na področju vzgoje in izobraževanja romskih otrok. Iz poročil stanja preteklih let sem izpostavila težave, s katerimi se srečujejo na področju vzgoje in izobraževanja. Na koncu še poročam o vlogi jezikovne standardizacije v napredku romske skupnosti. Osrednji del magistrske naloge vključuje raziskave s terena. Opravila sem intervju z vzgojiteljico enote Pikapolonica, ki deluje v sklopu romskega naselja Brezje, nato z nekdanjo romsko svetnico Duško Balažek, ki je dolga leta delala kot pomočnica v romskem vrtcu. Zastavljena vprašanja se osredotočajo na spoprijemanje z jezikovnimi težavami, vpeljevanjem slovenščine kot jezika okolja ter upoštevanjem romskega jezika in kulture. Nato sem opravila intervju s šestimi učiteljicami razrednega pouka v okolici Novega mesta in učiteljico slovenščine, ki poučuje na predmetni stopnji. S pomočjo njihovih odgovorov sem raziskala jezikovno zmožnost romskih otrok ob vstopu v osnovno šolo, kako napredujejo z jezikom v 6. razredu, ter pristope in metode, ki jih učiteljice uporabljajo pri delu z Romi. Na koncu je moja raziskava dala besedo tudi Romom, da so sami predstavili, kako se spopadajo z jezikovnimi težavami in kakšen pomen ima znanje slovenščine.The Roma community has been exposed to exclusion, marginalization and persecution for many years due to its way of life, history and culture. The master\u27s thesis was created with the idea of finding reasons for the poor educational and social situation of the Roma community. In my master\u27s thesis entitled Language policy of Roma education, I focused on the study of the linguistic ability of Roma children in another language, i.e. Slovenian. In the theoretical part, I defined the history of the Roma community, their characteristics and rights, as well as the legal basis governing the position of the Roma in the Republic of Slovenia. I paid special attention to the review of projects, programs and strategies related to measures in the field of education of Roma children. From the status reports of the previous years, I highlighted the problems they face in the field of upbringing and education. Finally, I report on the role of language standardization in the progress of the Roma community. The central part of the master\u27s thesis includes research from the field. I conducted an interview with the teacher of the Pikapolonica unit, which works within the Roma settlement of Brezje, then with the former Roma councillor Duška Balažek, who worked as an assistant in a Roma kindergarten for many years. The questions asked focus on dealing with language problems, the introduction of Slovenian as the language of the environment, and consideration of the Roma language and culture. I then conducted an interview with six classroom teachers in the vicinity of Novi Mesto and a Slovenian teacher who teaches at the subject level. With the help of their answers, I investigated the language ability of Roma children upon entering primary school, how they progress with language in the 6th grade, and the approaches and methods that teachers use when working with Roma. In the end, my research also gave a voice to the Roma, who presented themselves how they cope with language problems and the importance of knowledge of Slovenian

    Primary school students and multilingualism - Choice of language in selected communicative situations

    No full text
    Med osnovnošolci druge in tretje triade je bila opravljena pisna anketa, s katero smo želeli preveriti, kako bi poimenovali oz. katere izraze bi izbrali za poimenovanje trgovin, javnih podjetij in organizacij, napisov na darilih, majicah … in kateri jezik bi izbrali v določenih primerih, slovenski ali tuji – angleški jezik. Predpostavljali smo, da bodo večinoma vsi, predvsem pa učenci zadnjih razredov osnovne šole v večini primerov raje izbrali poimenovanje v angleškem jeziku kot v slovenskem. Svojo izbiro so podkrepili tudi z utemeljitvijo izbire.A written survey was held among primary students of the second and third triad in order to check, how the students would name, or which expressions they would choose for naming shops, public companies and organizations, inscriptions on presents, T-shirts … and which lagnuage would be chosen in certain cases, Slovene or foreign – English. We presumed that most, esp. the older primary school students, would prefer to choose English rather than Slovene. Their choice was also supported by substantiation of their choice
    corecore