323,011 research outputs found
Razvoj skupin v omrežjih
Get PDFV disertaciji vpeljemo nov algebraičen pristop k analizi časovnih omrežij, ki temelji na časovnih količinah nad ustreznim polkolobarjem. Definiramo polkolobarje za analizo časovnih omrežij brez potovalnega in čakalnega časa in polkolobarje za analizo časovnih omrežij, ko potovalni in čakalni časi niso ničelni. Za omrežja brez potovalnih in čakalnih časov razvijemo algoritme za učinkovito računanje s časovnimi količinami in za izbrane mere pomembnosti, ki so posplošitve mer za analizo statičnih omrežij. Opišemo izračun stopnje vozlišč, nakopičenosti, dostopnosti in vmesnosti ter rekurzivnih mer pomembnosti. Razdelamo postopke za izračun mere pomembnosti glede na lastne vektorje sosednostne matrike omrežja, Katzove pomembnosti in Bonacichevih pomembnosti ▫▫ in ▫▫. Opišemo tudi postopka HITS (kazala in viri) in pageRank. Definiramo dejavnost in privlačnost vozlišč. Mere pomembnosti nam omogočajo identifikacijo skupine najpomembnejših vozlišč omrežja in z njihovim pregledom / primerjavo vpogled v spreminjanje njihove vloge skozi čas. Povemo, kako izračunamo ovojnico nad absorpcijskimi polkolobarji in z njeno uporabo časovno dosegljivost. S pomočjo dosegljivosti izračunamo časovno razbitje na šibke in krepke komponente. Opisani pristop lahko uporabimo za analizo skupin, ki so določene s poljubno drugo časovno ekvivalenčno relacijo na danem omrežju. Opisani postopki so dostopni kot Pythonska knjižnica TQ. Algoritme preizkusimo na realnih omrežjih, Franzosijevem omrežju nasilja v Italiji in omrežju Reutersovih novic o terorističnem napadu 11. septembra.In the thesis we describe a new algebraic approach to the temporal network analysis based on the notion of temporal quantities. We define semirings for the analysis of temporal networks with zero latency and zero waiting time and semirings for the analysis of temporal networks where the latency is given. For temporal networks with zero latency and zero waiting time we present algorithms for the efficient operations with temporal quantities and for the computation of chosen centrality measures that are generalized cases of centrality measures for static networks. We describe the computation of degree, clustering coefficients, closeness, betweenness and recursive measures of centrality. We explain the eigenvector centrality, the Katz centrality measure, the Bonacich ▫▫ and ▫▫ centralities, the HITS (hubs and authorities) centrality, and the pageRank centrality. We define activity and attraction coefficients in temporal networks. Centrality measures allow us to identify groups of important vertices. With a review / comparison of the vertices from the groups we get an insight into their roles through time. We present the algorithm for computing the closure of a temporal network over an absorptive semiring and for computing the temporal reachability of nodes. We also describe the procedure for computing temporal weak and strong connectivity components using the appropriate closure. This approach can also be used for the analysis of groups that are determined by other equivalence relations on the given network. The described procedures are available as a Python library TQ. We tested the algorithms on real networks, the Franzosi\u27s violence network and the Reuters terror news network
EATING HABITS OF THE NOBILITY IN THE LATE MIDDLE AGES
Get PDFPoznavanje prehranjevalnih navad predstavlja eno izmed zelo pomembnih okoliščin za razumevanje in preučevanje posameznih zgodovinskih obdobij. Posebej zanimivo obdobje prehranjevanja je predstavljal srednji vek, katerega so zaznamovale spremembe prehranjevalnih navad plemstva kot tudi novi in drugačni pogledi na prehrano. Polno obložene mize s prehrano, ki je bila večinoma sestavljena iz maščob in drugih visokokaloričnih sestavin, so zamenjale sicer še vedno zelo obložene mize, na katerih pa se je proti koncu srednjega veka znašla nekoliko bolj zdrava in kvalitetnejša prehrana. Vsekakor se je na krožnikih plemstva ves čas pojavljalo meso, razlika se je pokazala le v načinu priprave te priviligerane jedi. Poleg prehrane je pomembno sestavino vsakega obeda predstavljalo tudi vino, tako rdeče kot belo, ki se je pilo v velikih količinah. V obdobju poznega srednjega veka so ljudje vedno bolj pisali kuharske knjige, s katerimi so si služabniki pomagali pri pripravi jedi za svoje gospode. Poleg spremembe v prehrani pa so se začela pojavljati tudi določena pravila obnašanja pri mizi in pa pravila, povezana z načinom prehranjevanja. O vseh značilnostih prehrane in načinih prehranjevanja je pisal tudi oglejski kancler Paolo Santonino, ki nam je s svojimi zapiski podal podobo prehranjevanja ob koncu 15. stoletja.Knowing the eating habits represents one of the most important circumstances for understanding and studying individual historical periods. A particularly interesting dietary period was the Middle Ages, marked by changes in eating habits of the nobility and a different view on nutrition. At the end of the Middle Ages, tables fully coated with food, mostly composed of fat and other highly caloric ingredients were replaced by still very well coated tables, with somewhat healthier and higher quality food. Certainly, meat appeared on the plates of the nobles at all times, however, there was a difference in preparation of this privileged dish. In addition to food, wine – red as well as white, represented an important ingredient of each meal, and was consumed in large quantities. During the Late Middle Ages people were writing more and more cookbooks which helped the servants prepare appropriate meals for their lords. Next to the dietary changes, certain rules of behaviour at the dinner table, and rules considering nutrition started appearing. All the dietary characteristics and types of nutrition of the time considered were also written down by an Aquileia Chancellor Paolo Santonino, whose notes provided an image of nutrition at the end of the 15th century
THE ANALYSIS OF TRANSFER PRICING RISKS IN SUBSIDIARY
Get PDFV diplomskem delu smo obravnavali tematiko transfernih cen v odvisnem podjetju X in tveganjih pri njihovem oblikovanju. S transfernimi cenami se v Sloveniji v zadnjem času sooča veliko podjetij, ki so jih prevzele multinacionalke.
Vodila transfernih cen izhajajo iz smernic, ki jih je izdala Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (v nadaljevanju OECD) v letu 1995 z naslovom Smernice o transfernih cenah za mednarodna podjetja in davčne uprave. V letu 2010 so bile prenovljene in dopolnjene (OECD, 2010), njihovo opredelitev iz tega leta smo opisali tudi v diplomskem delu. Države po svetu, med njimi tudi Slovenija, so te smernice prevzele v svoje nacionalne zakonodaje. V Sloveniji je področje transfernih cen opredeljeno v Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb iz leta 2006.
Transferne cene nastanejo pri poslovanju s povezanimi osebami. V diplomskem delu smo se omejili na transferne cene med podjetjem, ki posluje v Sloveniji, in drugimi povezanimi podjetji iz tujine. Vsaka transakcija s tujim podjetjem je predmet obravnave dveh držav z različnimi davčnimi upravami in davčnimi stopnjami, zato tveganja iz naslova transfernih cen težko odpravimo. S pomočjo raznih analiz, najpomembnejša med njimi je funkcijska analiza podjetja, lahko prepoznamo transakcije, ki bi lahko zanimale davčne inšpektorje. Načine, kako lahko podjetja tveganja ublažijo, smo podrobno opisali v diplomskem delu.
Za izbiro teme diplomskega dela smo se odločili, ker se v podjetju X sami srečujemo s problematiko transfernih cen. Za podjetje X predstavljajo transferne cene popolnoma novo področje, saj ga je v letu 2012 kapitalsko prevzel mednarodni koncern iz Avstrije. Empirični del diplomskega dela opisuje podjetje X in skupino povezanih podjetij. Naš cilj je bil opisati, kako podjetje X oblikuje transferne cene, odgovoriti na vprašanje, kako odvisnost od matične družbe vpliva na njene transferne cene, in ugotoviti, kakšna so tveganja, ki jim je podjetje X pri tem izpostavljeno. V zadnjem poglavju smo potrdili in ovrgli hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku diplomskega dela. V zaključku so zbrane ugotovitve in spoznanja iz diplomskega dela na tematiko tveganj oblikovanja transfernih cen v podjetju X.In der Diplomarbeit haben wir die Thematik der Verrechnungspreise in einen abhängigen Unternehmen X und die Risiken bei Ihrer Bildung behandelt. Mit Verrechnungspreisen befassen sich in Slowenien sehr viele Unternehmen, seit der Übernahme von Multinationalen Gesellschaften.
Die Grundlage für Verrechnungspreise kommt aus den Richtlinien der Organisation für wirtschaftliche Zusammenarbeit und Entwicklung die in Jahr 1995 die Verrechnungspreisleitlinien für multinationale Unternehmen und Steuerverwaltungen herausgegeben hat. In Jahr 2010 wurden die erneuert und vervollständigt (OECD, 2010), der Inhalt aus diesem Jahr wurde in der Diplomarbeit verwändet. Viele Staaten, wie auch Slowenien haben diese Richtlinien in Ihrer nationalen Gesetzgebung übernommen. In Slowenien sind die Verrechnungspreise in den Gesetz der Körperschaftsteuer aus dem Jahr 2006 definiert.
Die Verrechnungspreise entstehen bei dem Geschäftsverkehr zweier Verbundener Unternehmen. In der Diplomarbeit haben wir uns auf die Verrechnungspreise zwischen den Unternehmen in Slowenien und anderen verbunden Unternehmen aus dem Ausland beschränkt. Jede Transaktion mit einer Ausländischen Gesellschaft ist das Thema der Behandlung zweier verschiedenen Staaten mit unterschiedlichen Finanzamten und unterschiedlichen höhen der Körperschaftsteuer, deshalb sind die Risiken immer enthalten. Mit Hilfe der Verschiedenen Analysen, die wichtigste davon ist die Gesellschafts-Funktionsanalyse, können wir die Transaktionen erkennen, die Finanzinspektoren interessieren könnten. Die Art wie eine Gesellschaft die Risiken mildern kann, haben wir detailliert in der Diplomarbeit beschrieben.
Die Thematik Verrechnungspreise haben wir bei der Diplomarbeit analysiert, weil wir uns selber in dem Unternehmen X mit dieser Problematik beschäftigen. Für das Unternehmen X sind die Verrechnungspreise ein ganz neues Gebiet, seit der Übernahme von der Österreichischen Konzerngesellschaft in Jahr 2012. In den Empirischen Teil der Diplomarbeit sind die Gesellschaft X und Ihre verbundenen Unternehmen beschrieben. Unser Ziel war es das Unternehmen X und seine Verrechnungspreise zu analysieren, Antworten auf die Frage, wie die Abhängigkeit von dem Konzern auf die Verrechnungspreise wirkt und festzustellen was für Risiken das Unternehmen dabei trägt. In dem letzten Kapitel wurden die Hypothesen die wir am Anfang gesetzt haben bestätigt und widerlegt. Am Ende wurden Feststellungen und Erkanntnisse der Diplomarbeit auf die Thematik Risiken der Verrechnungspreise in den Unternehmen X zusammengefast
The climate characteristics of Carinthia
Get PDFV magistrski nalogi smo proučevali podnebne značilnosti statistične regije Koroške. Analizirali smo 11 različnih podnebnih parametrov, ki jih beležijo meteorološke postaje. Nekatere meteorološke postaje so ob koncu 20. stoletja prenehale delovati, druge so imele izpad beleženja podatkov, zato smo pri določenih morali podatke interpolirali, da smo lahko proučevali enako dolgo obdobje. Vsaka izmed treh dolin – Mežiška, Mislinjska in Zgornja Dravska – ima postaje razporejene na različnih lokacijah in nadmorskih višinah, kar omogoča dobro pokritost območja in s tem posledično odražanje podnebja. V Mežiški dolini smo obravnavali 7 postaj, v Mislinjski 5 in v Zgornji Dravski dolini 6. Postaja na Uršlji gori je bila uporabljena v analizah, kjer je bilo to smotrno. Postaji pod Šumahovim vrhom v Črni na Koroškem ter pod Kremžarjevim vrhom v Slovenj Gradcu nista bili uporabljeni za resne analize kot druge postaje, saj sta imeli obdobje delovanja prekratko. Podobno velja za postajo Zgornje Kaple.
Rezultati analiz vseh vključenih postaj so v našem primeru najboljši pokazatelj, kakšno podnebje je na Koroškem. Pridobili smo znanje, kateri del Koroške ima največ padavin, kateri najmanj, kje so temperature v povprečju najvišje in kje najnižje. Enako velja za vse ostale uporabljene parametre. Trend podnebnih elementov je pokazal, da je Koroška prav tako izpostavljena podnebnim spremembam – nekaterim bolj, nekaterim manj. Skupna analiza je pokazala, da ima Koroška negativen trend skoraj pri vseh postajah, kar pomeni, da bomo v prihodnosti čedalje bolj izpostavljeni vremenskim neprilikam.
Ob koncu naloge smo preko pridobljenih podatkov trenda skušali še projicirati podnebne spremembe na kmetijstvo, energetiko in fenofaze na nivoju regije. Pomagali smo si z znanjem, ki smo ga pridobili med študijem, ter preko letnih poročil Republike Slovenije za okolje ter poročil drugih strokovnjakov. Ugotavljamo, da vsak odklon od dolgoletnega povprečja pomeni nove težave, ki prizadenejo tako kmetijstvo in gospodarstvo kot vsakdan vseh ljudi. Podnebne spremembe niso neznanka, so vedno bolj zaznavne in čedalje bolj vpete v naš vsakdan. Pomembno je, da se naučimo varovati naravo in jo ohranjati v dobrem stanju, dokler je to še mogoče, kajti ko presežemo njeno mejo »absorbiranja« pridelanih odpadnih materialov in drugih snovi, potem je njeno stanje uničeno in ga je (ne)mogoče vrniti v prvotno. Proces čiščenja in obnove npr. določenega degradiranega območja (na Koroškem je takšen primer Zgornja Mežiška dolina, ki je onesnažena s svincem) je zelo dolgotrajen in (pre)drag postopek, ki lahko odločilno vpliva na nadaljnje procese (bodisi z zmanjšanjem ali pa celo s prenehanjem sanacije degradiranih območij).In this master\u27s thesis, we studied the climatic characteristics of the Carinthia statistical region. We analyzed 11 different climatic parameters which are recorded by meteorological stations. Some meteorological stations stopped working by the end of the 20th century, while others had a blackout of data recordingthus, we had to interpolate certain data in order to study the same period of time. Each one of the three valleys – Mežica, Mislinja, and Upper Drava - has stations at different locations and altitudes, which enables a good coverage of the area and consequently the reflection on the climate. We observed 7 stations in the Mežica valley, 5 in the Mislinja valley, and 6 in the Upper Drava valley. The station on the Uršlja gora mountain was used for the analysis when necessary. The stations below the Šumahov vrh (peak) in Črna na Koroskem and below the Kremžarjev vrh (peak) in Slovenj Gradec were not used for serious analysis’ like the other stations because the duration of their activity was too short. Similarly applies to the Upper Kapla station.
The results of the analysis’ of all the included stations are the best indicator of what the weather is like in Carinthia in our case. We found out which part of the Carinthia has the highest precipitation and which part the lowest one, and where the temperatures are the highest and the lowest on average. The same applies to the rest of the used parameters. The trend of climatic elements showed that Carinthia is also exposed to climatic changes – to some more, to some less. The final analysis showed that Carinthia has a negative trend at almost all the stations, which means that we will be more and more exposed to the weather inconveniences in the future.
Towards the end of the thesis, we tried to project through the trend’s obtained data the climatic changes on the farming, energetics, and phenophases at the region’s level. We helped ourselves with the acquired knowledge throughout the university studies, and through the annual reports of the Slovenian Environment Agency, plus through the reports by other professionals. We established that each deviation of the long-time average indicates new troubles which affect farming and economy as well as the everyday life of all the humanity. The climatic changes are not unfamiliar. They are more and more noticeable and more and more present in our everyday life. It is important for us to learn how to protect the nature and preserve it until it is still possible, because when we surpass its limit of “absorption” of the produced scrap material and other substances, then its state is destroyed and can (not) be returned to its original. The process of treatment and restoration, for instance, of the certain degraded area (in Carinthia such example is the Upper Mežica Valley which is polluted by lead) is a long-lasting and (too) expensive procedure which can decisively affect further processes (whether with the reduction or even with the cancellation of the degraded areas’ restoration)
Stilistične funkcije kletvic v avtobiografskih besedilih – translatološka analiza na podlagi avtobiografije Milesa Davisa
Get PDFFluchen ist eines der Phänomene, deren Herkunft bis heute unerklärt bleibt. Einige behaupten, Fluchwörter seien so alt wie die Menschheit selbst. Aber für ein Phänomen, das uns schon so lange begleitet, ist es interessant, dass es bis heute noch nicht ganz definiert ist. Definitionen in Wörterbüchern wie Duden geben uns den Eindruck, Fluchen sei eine Folge von Wut. Zwar können wir das nicht leugnen, wir können dem aber auch nicht ganz zustimmen: Am Beispiel von Miles Davis werden wir sehen, dass Fluchwörter oft eine Folge von Begeisterung, Bewunderung und einfacher Betonung von momentanen, nicht unbedingt negativen Gefühlen sind. Fluchen kann sogar eine Angewohnheit sein oder eine Strategie, die eine Person einsetzt, wenn ihm oder ihr die Wörter fehlen, mit denen er seine Gedanken, Gefühle usw. ausdrücken will.
Obwohl in verschiedenen Sprachen aus diversen Bereichen Fluchwörter geschöpft werden, können zwischen dem Englischen, Deutschen und Slowenischen Parallelen aufgewiesen werden. In allen drei Sprachen sind Fluchwörter aus dem skatologischen, religiösen und sexuellen Bereich vorhanden. Sie unterscheiden sich nur darin, welcher von den Bereichen in einer Sprache besser vertreten ist. So dominieren im Slowenischen und Englischen Fluchwörter aus dem sexuellen Bereich, im Deutschen ist aber der Skatologische am meisten produktiv.
Fluchen war lange als eine Angewohnheit der niedrigen Gesellschaftsschichten angesehen. Sie sind aber nicht die einzigen, denn man kann auch Menschen aus den höheren Schichten fluchen hören. Zahlreiche Autoren machen heutzutage darauf aufmerksam, dass die klassische Aufteilung der Gesellschaft in schichten heute unzureichend ist. Wichtiger als Schichten sind heutzutage die Einflüsse von der Familie und (kleinen) Interessensgruppen. Eine solche Gruppe stellten die schwarzen Jazzmusiker in der goldenen Jazzepoche in New York dar. Unter sich haben sie einen besonderen Slang oder Jargon entwickelt, in dem es an Fluchwörtern nur wimmelte.
Dieses Vokabular hat auch Miles Davis übernommen, und so kann man in seiner Autobiographie zahlreiche Fluchwörter finden, die auf verschiedene Art und Weise eingesetzt werden. Meine Analyse habe ich auf drei Fluchwörter beschränkt: motherfucker, nigger und bitch. Bei jedem habe ich erst die Funktion im Original analysiert, die ich danach mit den Übersetzungen verglichen habe. Am Ende habe ich noch einen Vergleich zwischen den Übersetzungen gemacht. Bei der Suche nach Argumenten habe ich mir mit dem Korpus Fidaplus und einem slowenischen (SSKJ) und deutschen (Duden) Universalwörterbuch geholfen.
Das erste und häufigste Fluchwort in meiner Analyse war motherfucker. Es hat sich ergeben, dass es viele Funktionen einnimmt und mit verschiedenen Konnotationen vorkommt. Der slowenische Übersetzer hat versucht, eine Übersetzungslösung pro Funktion zu behalten. So benutzte er pizdun, wenn im Original Menschen gemeint waren, und pizdarija, wenn es um Objekte, Situationen usw. ging. So eine Einigkeit konnte in der deutschen Übersetzung nicht nachgewiesen werden, denn hier wurde motherfucker oft mit dem Fremdwort Motherfucker übersetzt, manchmal hat der Übersetzer aber entsprechende deutsche Wörter verwendet (z.B. Scheißkerl oder Arschloch). Oft hat er Fluchwörter sogar völlig ausgelassen und lieber neutrale Wörter benutzt, wie z. B. Typen oder Jungs. Interessant ist es, dass in dem Fall, in dem Davis motherfucker für seinen Vater benutzt hat, beide Übersetzer Fluchwörter ausgelassen haben. Wenn damit aber eine Frau gemeint war, haben sie beide behalten.
Das zweite Fluchwort in meiner Analyse war nigger. Hier waren sich die Übersetzungen ziemlich ähnlich: Der slowenische Übersetzer hat das Wort črnuh benutzt (das Wort hat sich schon als eine prototypische Übersetzung dafür durchgesetzt). Der deutsche Übersetzer hat aber das Lehnwort Nigger benutzt, dass in dieser Form im Deutschen schon lexikalisiert ist.
Das letzte Wort in meiner Analyse war bitch. Mit dem Wort hat Davis die Frauen benannt, zu denen er keine besondere NPreklinjanje je eden od pojavov, katerih izvor ostaja do danes nepojasnjen. Nekateri trdijo, da so kletvice tako stare kot človeštvo samo. Ampak za pojav, ki nas spremlja že tako dolgo, je zanimivo, da še danes ni natančno definiran. Definicije v slovarjih, kot so Duden, nam dajo vtis, da je preklinjanje zgolj posledica jeze. Tega sicer ne moremo zanikati, ne moremo se pa tudi povsem strinjati. Na primeru Milesa Davisa bomo namreč videli, da je uporaba kletvic mnogokrat tudi posledica navdušenja, občudovanja in preprostega poudarjanje trenutnih čustev, ki niso nujno negativna. Uporaba kletvic je lahko celo del navade ali strategija, po kateri seže posameznik, kadar mu v določeni situaciji zmanjka besed, s katerimi bi lahko izrazil svoje misli, čustva, občutenja.
Kljub temu da v različnih jezikih in kulturah črpamo kletvice z različnih področij, lahko med slovenščino, nemščino in angleščino najdemo podobnosti. Vsi trije jeziki poznajo kletvice s skatološkega, z religioznega in s spolnega področja. Razlikujejo se le v tem, katero področje je v posameznem jeziku bolj zastopano. Tako prevladuje v angleščini in slovenščini spolno področje, v nemščini pa je najproduktivnejše skatološko.
Preklinjanje je dolgo veljalo za značilnost najnižjih družbenih slojev. A ti niso edini, ki kolnejopogosto namreč lahko slišimo preklinjati tudi ljudi iz višjih slojev. Zato številni sodobni avtorji opozarjajo na to, da klasična družbena razdelitev na sloje danes več ne zadošča za karakterizacijo ljudi, ki preklinjajo. Bolj pomembni kot družbeni sloji so vplivi družine in (manjših) interesnih skupin. Ena takšnih skupin so bili črnski jazz glasbeniki v zlatem obdobju jazza v New Yorku. Med sabo so izoblikovali poseben sleng ali žargon, v katerem je kar mrgolelo kletvic.
To besedišče je prevzel tudi Miles Davis, zato najdemo v njegovi avtobiografiji številne kletvice, ki so uporabljene na veliko različnih načinov. Moja analiza se je omejila na tri kletvice: motherfucker, nigger in bitch. Pri vsaki sem najprej analiziral njeno funkcijo v izvirniku, to sem primerjal s prevodoma in na koncu sem primerjal prevoda med sabo. Pri argumentiranju sem si pomagal s korpusom Fidaplus in slovenskim (SSKJ) ter nemškim slovarjem (Duden).
Prva in tudi najpogostejša kletvica v moji analizi je bila motherfucker. Izkazalo se je, da lahko nastopa v številnih funkcijah in z raznimi konotacijami. Slovenski prevajalec se je trudil obdržati en prevod glede na funkcijo, če je to le bilo mogoče. Tako je uporabil besedo pizdun, kadar so bili z motherfucker v izvirniku mišljeni ljudje, in pizdarija, kadar je šlo za predmete, situacije. Takšne enotnosti ni bilo opaziti v nemškem prevodu, saj je tam motherfucker velikokrat kar preveden s tujko Motherfucker, včasih je prevajalec uporabil nemško ustreznico, npr. Scheißkerl ali Arschloch, v veliko primerih pa je prevajalec kletvico izpustil in uporabil nezaznamovane oz. nevtralne besede, kot na primer Typen ali Jungs. Zanimivo je to, da sta v primeru, v katerem se je motherfucker nanašal na Milesovega očeta, oba prevajalca izpustila kletvice. V primeru, ko je bila mišljena ženska, pa sta oba obdržala kletvici.
Druga kletvica v moji analizi je bila nigger. Prevoda sta si tukaj dokaj podobna: slovenski prevajalec je uporabil besedo črnuh, ki se počasi že uveljavlja kot tipičen prevod angleške besede (tudi v poeziji in drugih oblikah pisanih besedil). Nemški prevajalec pa je uporabil kar besedo Nigger, ki je v takšni obliki v nemščini tudi že leksikalizirana.
Zadnja beseda moje analize je bila bitch. S to besedo je Davis imenoval ženske, do katerih ni čutil čustvene bližine oz. jih ni spoštoval. S tem je torej izrazil določeno distanco do njih. Oba prevajalca sta v nekaterih primerih prevode omilila z besedami, kot so punce in Frauen. V teh primerih prevoda nista bila najustreznejša, kajti distanca do teh oseb se je zmanjšala. Tako v slovenščini kot v nemščini obstaja cel spisek besed, ki lahko ustrezajo besedi bitch
Prevajanje kletvic v avtobiografiji Milesa Davisa
Get PDFMy thesis focuses on swearwords in the autobiography of Miles Davis. I define them, explain their function and compare swearwords in the original and the translation. My attempt was to argue the appropriateness of the translation and I used the dictionary of Slovene language (SSKJ) and results from the corpora Fidaplus to provide support for my claims. Context and connotation were among the most important criteria, since these often ruled out a literal translation because they are not used in the same manner in Slovene as in English.
A deeper analysis was done on three swearwords: motherfucker, nigger and bitch. The first represents the most difficult challenge for the translator, because it is used in several different ways and can take on numerous functions. A translation for the word does not existtherefore, the translator had to find several other translation solutions. The analysis has shown that the translator tried to keep one translation solution per function of the word, e.g., pizdun when the word was used to refer to people, and pizdarija when the referent was an object or a situation. However, translating motherfucker often demanded a certain degree of creativity from the translator because it was also used to refer to women or even Davis’ own father, as a means for comparison and as an adjective. It is difficult to find consistent solutions in these casestherefore, the translator had to adapt his translation to individual cases.
Nigger itself was not as challenging as the previous word, because črnuh has already been established as a prototypical translation in Slovene. Albeit several possible translations, e.g. mrha, kuzla, prasica, pička, translations for bitch still raised doubts in some cases. Connotations were of key importance in this case, because they had to match the original, where they could either be positive, negative or neutral. Kuzla was inappropriate in some cases, because it is always used with negative connotations in Slovenehowever, mrha is used with all three connotation possibilities and therefore seems to be the most appropriate translation.
Generally, I found that translating swearwords is difficult because swearing relies strongly on the originating culture, and each culture is marked by different characteristicsthese characteristics, in particular, represent a challenge for the translator.V svoji diplomski nalogi sem se osredinil na kletvice v avtobiografiji Milesa Davisa, jih poskušal opredeliti in pojasniti njihovo funkcijov analizi sem primerjal kletvice v izvirniku s tistimi v prevodu. Pri argumentiranju ustreznosti prevoda sem si pomagal s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika in se tudi skliceval na rezultate, do katerih sem prišel z iskanjem po korpusu Fidaplus. Pomemben kriterij sta predstavljala kontekst in konotacija, ki sta velikokrat izločila dobesedni prevod, saj se ta v slovenščini uporablja drugače kot angleščini.
Podrobneje sem analiziral tri kletvice: motherfucker, nigger in bitch. Prva je predstavljala največjo težavo za prevajalca, saj se v izvirniku uporablja na številne načine in nastopa v mnogih funkcijah. Prevoda za njo v slovenščini ni, tako je moral prevajalec seči po drugih besedah, s katerimi je iskal ustreznice. Ugotovil sem, da se je prevajalec trudil obdržati en prevod glede na funkcijo besede v izvirniku, npr. pizdun, kadar je šlo za moškega ali ljudi na splošno, ali pizdarija, kadar se je beseda navezovala na predmete, situacije. Vendar pa je v veliko primerih prevod kletvice motherfucker zahteval prevajalčevo kreativnost, kajti uporabljena je bila za ženske, za primerjavo in tudi v funkciji pridevnika. V vseh teh primerih je težko obdržati konstantne prevode in tako je prevajalec moral rešitve prilagajati posameznim primerom.
Beseda nigger ni predstavljala takšnega izziva, saj se je v slovenščini že ustalil prevod črnuh, ki ga je uporabil tudi prevajalec. Bitch pa je kljub številnim možnim prevodom, npr. mrha, kuzla, prasica, pička ipd., vseeno povzročala težave in dvome v določene prevajalske rešitve. Konotacija je bila tukaj ključnega pomena, saj je ta morala v prevodu ustrezati izvirniku, v slednjem pa je ta lahko bila tako pozitivna kot tudi negativna ali nevtralna. Kuzla tako ni ustrezala v vseh prevodih, saj je ta v slovenščini vedno negativno konotirana, mrho pa najdemo v vseh treh konotacijah in je po teh kriterijih najbolje ustrezala prevodu.
Na splošno sem ugotovil, da je prevajanje kletvic težavno, kajti preklinjanje je v veliki meri vezano na kulturo, iz katere izhaja, vsaka kultura pa je zaznamovana s posebnostmi in ravno te posebnosti predstavljajo velik izziv za prevajalca
- …
