814 research outputs found
Prof. Dr. Andrej Mihevc (1952–2024)
Get PDFOur dear friend and colleague, Prof. Dr. Andrej Mihevc, passed away in October 2024 after a long battle with an incurable illness.Oktobra 2024 je po dolgotrajnem boju z neozdravljivo boleznijo umrl naš dragi prijatelj in sodelavec, prof. dr. Andrej Mihevc
Le karst de Divaca (Slovénie), Par Andrej Mihevc, 2001
No full textAudra Philippe. Le karst de Divaca (Slovénie), Par Andrej Mihevc, 2001. In: Karstologia : revue de karstologie et de spéléologie physique, n°37, 1er semestre 2001. Grottes et capture de la Moselle et Glaces souterraines et climat. pp. 60-61
Les eaux du Karst : Voda in zivljenje v kamniti pokrajini, Water and life in a rocky landscape, Kras, éd. par Andrej Mihevc, 2005
No full textGauchon Christophe. Les eaux du Karst : Voda in zivljenje v kamniti pokrajini, Water and life in a rocky landscape, Kras, éd. par Andrej Mihevc, 2005. In: Karstologia : revue de karstologie et de spéléologie physique, n°49, 1er semestre 2007. Formations superficielles du Causse de Sauveterre (Aveyron, Lozère) et Le karst ennoyé d'Aroca (Pays basque) p. 61
Modeliranje obrabe valjev na prvem horizontalnem ogrodju konti proge pri programu valjanja Ø20-58 mm v železarni Štore steel
Get PDFMorfološke značilnosti in porazdelitev vrtač v Sloveniji, študija vrtač na osnovi lidarskih podatkov
Get PDFDolines are small to intermediate enclosed depressions and are the most numerous karst feature in Slovenia. They are circular in plan form and vary in diameter from a few metres to over a kilometre. They are developed in limestone, dolomite, carbonate breccia and conglomerate and occupy different geomorphic settings. They were formed by various processes like dissolution, collapse, suffosion and transformation of caves to surface features by denudation. Publicly accessible lidar data, provided by a nationwide laser scanning project of Slovenia, was used for this study. To catalogue the dolines, we manually label a fraction of the digital elevation model (DEM) with a binary mask indicating if the area is a doline or not. We then train a slightly modified u-net, a type of machine learning algorithm, on the labelled territory. Using the trained algorithm, we infer the binary mask on the entire DEM. We convert the resulting mask into an ESRI Shapefile and manually verify the results. We note that the training and inference are error prone on types of relief that were less common in the training set (e.g., the relatively uncommon collapse dolines). We believe manual verification mitigates most of these errors, so the resulting map is a good basis for the doline study. We have made our georeferenced catalogue of dolines available at https://dolines.org/ (Mihevc & Mihevc 2021). Dolines are found in most of the karst areas, except mountains where they were eroded by glacial action or covered by glacial deposits. We detected 471,192 dolines and divided them into three genetic types. Most abundant are solution dolines (470,325). The average doline is 9 m deep, has a diameter of 42 m and a volume of 14,098 m3. The density of dolines on levelled surfaces can be as high as 500/ per km2. They are absent from the floors of poljes and steeper slopes, and are less abundant on sloping surfaces. We have identified 314 dolines to be of collapse origin. The mean depth of collapse dolines is 49 m, and 20 of them are deeper than 100 m. The mean volume is 1.2 million m3, with the largest having a volume of 11.6 million m3. Most of the collapse dolines can be found close to ponors or springs or corridors where large underground rivers flow. We have detected 553 suffosion dolines formed by suffosion of sediments in blind valleys or on poljes. This basic data set for dolines enables further study and comparison of dolines with the geology and topography of the karst.Vrtače so majhne do srednje velike zaprte depresije in so najštevilčnejša kraška oblika v Sloveniji. So krožne oblike in imajo premer od nekaj metrov do več kot kilometer. Nastanejo na apnencu, dolomitu, karbonatni breči in konglomeratu. Nastanejo v različnih geomorfnih okoljih, in to z različnimi procesi, kot so raztapljanje, grezanje, sufozija in pretvorba jam v površinske oblike z denudacijo. Za to študijo so bili uporabljeni javno dostopni lidarski podatki, ki so bili zajeti s skeniranjem celotnega ozemlja Slovenije. Za katalogiziranje vrtač del digitalnega modela višin ročno označimo z binarno masko, ki označuje, ali je območje vrtača ali ne. Nato na označenem ozemlju učimo algoritem globokega strojnega učenja u-net. Z algoritmom napovemo binarno masko na celotnem ozemlju Slovenije. Nastalo masko pretvorimo v format SRI Shapefile in ročno preverimo rezultate. Pri delu smo ugotovili, da so napake strojnega učenja in napovedovanja binarne maske večja pri tistih vrstah vrtač, ki so bile manj pogoste v učnih podatkih (npr. pri razmeroma redkih udornih vrtačah). Menimo, da smo z ročnim preverjanjem odpravili večino napak, zato je dobljeni katalog vrtač dobro izhodišče za nadaljnjo študijo. Georeferencirani katalog vrtač je dostopen na spletnem naslovu https://dolines.org/. Vrtače zasedajo večino kraških območij, razen planot, kjer so bile zaradi ledeniškega delovanja erodirane ali prekrite z ledeniškimi nanosi. Odkrili smo 471.192 vrtač in jih razvrstili v tri tipe glede na njihov izvor. Najpogostejše so korozijske vrtače (470.325 primerkov). Povprečna vrtača je globoka 9 m, ima premer 42 m in prostornino 14.098 m3. Gostota vrtač na uravnanih površinah je lahko tudi do 500/ vrtač na km2. Vrtač ni na dnu polj in na strmih pobočjih, manj jih je na nagnjenih površinah. Določili smo 314 udornih vrtač. Povprečna globina udornih vrtač je 49 m, 20 pa jih je globljih od 100 m. Povprečna prostornina je 1,2 milijona m3, največja pa ima prostornino 11,6 milijona m3. Večina udornih vrtač je blizu ponorov, izvirov ali tokov velikih podzemnih rek. Odkrili smo še 553 sufozijskih vrtač, ki so nastale s spiranjem sedimentov v slepih dolinah ali na poljih. Narejeni katalog vrtač omogoča nadaljnje proučevanje in primerjavo vrtač z geologijo in topografijo krasa
RAJSKÝ, Andrej. Philosophy of Education: Selected essays
Get PDFRAJSKÝ, Andrej. Filosofia výchovy. Vybrané state. – Stručný přehled o nové inspirativní knize Andreje Rajského. Autor sklízí léta poctivého promýšlení otázky filosofie výchovy. I když mnohé problémy filosofie výchovy byly již v celistvějších i dílčích textech pojednány, zpracování v takto semknuté syntetické podobě je zatím unikátní.
RAJSKÝ, Andrej. Philosophy of Education: Selected essays. – A brief overview of Andrej Rajský’s new inspirational book. The author reaps years of honest thinking about the issue of the philosophy of education. Although many problems of the philosophy of education have already been discussed in more complete and partial texts, the processing in such a closed synthetic form is still unique
Reports
No full textIn memoriam: Andrej Mihevc (15. 12. 1952–16. 10. 2024)
Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2
Zaznave ljubljanskih sosesk
Sodobni izzivi didaktike geografije
Rural geographies: People, place and the countryside
Mesec prostora 2023: Regionalno planiranje v Sloveniji: izkušnje in izzivi
Mesec prostora 2024: Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji
The 5th Congress of Slavic Geographers and Ethnographers, Beograd, 23.–25. oktober 2024
Projekt FLIARA: trajnostni razvoj podeželja, novi pristopi, vloga in moč ženskIn memoriam: Andrej Mihevc (15. 12. 1952–16. 10. 2024)
Geografsko raziskovanje slovenske Istre 2
Zaznave ljubljanskih sosesk
Sodobni izzivi didaktike geografije
Rural geographies: People, place and the countryside
Mesec prostora 2023: Regionalno planiranje v Sloveniji: izkušnje in izzivi
Mesec prostora 2024: Revitalizacija starih mestnih središč v Sloveniji
The 5th Congress of Slavic Geographers and Ethnographers, Beograd, 23.–25. oktober 2024
Projekt FLIARA: trajnostni razvoj podeželja, novi pristopi, vloga in moč žens
Nove interpretacije fluvialnih sedimentov na Krasu
Get PDFPredstavljene so pomembne brezstrope jame s fluvialnimi sedimenti na Divaškem krasu, v Matarskem podolju in Podgorskem krasu. Opisana je njihova prostorska razprostranjenost ter odnos do obstoječih jam in kraškega površja ter njihov geomorfološki pomen. Sedimenti iz njih so bili analizirani in datirani z različnimi metodami. Največja starost sedimentov je bila ugotovljena v brezstropi jami v Črnotiškem kamnolomu. V njej so na steni ohranjeni fosilni ostanki jamske vodne živali Marifugia cavatica prekriti s 3,2-4,1 Ma starimi sedimenti
- …
