1,720,977 research outputs found
Dottrina cristiana sslovenscca. Katekizemski rokopis iz 19. stoletja v Terski dolini
The article focuses on some general problems arising during the initial analysis of the unplublished late 19th century catechism manuscript, which was translated from Italian into the local variety of Slovene by Giovanni Grimaz from Porzus in the Torre Valley (Italy). By observing the multilingual use, in particular the formal and diaphasic features of the language, the author first tries to identify the written background from which the text arose and then the role of the Slovene language in the complex multilingual condition of the Slovene-speaking community in the province of Udine
O zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (Presoja za navdih)
Izhodišče študije je brošura, ki jo je pripravil Matija Ogrin, tretji glavni urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, kot oporo urednikom posameznih zbranih del. Ob nekaj primerih je nakazana zgodovina vrednotenja pisateljev in njihovega uvrščanja v zbirko. Opozorjeno je tudi na spreminjanje statusa urednikov takšnih izdaj. S tem je utemeljen predlog za izdelavo priročnika, ki bi vseboval analitične predstavitve doslej objavljenih knjig, podrobneje gradiva v Opombah in njihove zgradbe, torej znanstvenega dela vsake knjige
The Series The Complete Works of Slovene Poets and Prose Writers (An Inspirational Assessment)
Izhodišče študije je brošura, ki jo je pripravil Matija Ogrin, tretji glavni urednik zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, kot oporo urednikom posameznih zbranih del. Ob nekaj primerih je nakazana zgodovina vrednotenja pisateljev in njihovega uvrščanja v zbirko. Opozorjeno je tudi na spreminjanje statusa urednikov takšnih izdaj. S tem je utemeljen predlog za izdelavo priročnika, ki bi vseboval analitične predstavitve doslej objavljenih knjig, podrobneje gradiva v Opombah in njihove zgradbe, torej znanstvenega dela vsake knjige
Anton Martin Slomšek in vprašanje enotnosti slovenskega kulturnega prostora
Članek predstavi Slomškova prizadevanja za jezikovno ter kulturno integracijo slovenskih dežel v desetletjih med 1821 in 1862. Navzočnost slovenskega kulturnega in zemljepisnega prostora v Slomškovem delu je predstavljena s pomočjo njegove korespondence in potopisov, z gledišč Slomškovega dela za enoten slovenski knjižni jezik in Slomškove literature (pesmi)
Aleš Ušeničnik in Izidor Cankar: soočenje njunih literarnoestetskih pogledov ob Domu insvetu l. 1916
Članek analizira načelne poglede Aleša Ušeničnika in Izidorja Cankarja na slovensko literaturo; najprej prikaže njuno pojmovanje kulture in umetnosti v širšem filozofskem in estetskem pogledu. V tej luči drugi del članka predstavi soočenje idej v polemiki v Domu in svetu l. 1916
Baročni frančiškanski pisatelj Anton Brešan (1638–1708) in njegov slovstveni opus
Prispevek predstavi osnovne podatke o doslej neznanem frančiškanskem pisatelju Antonu Brešanu in njegovem slovstvenem opusu. Njegovo delo je neraziskano, morda zvečine tudi izgubljeno. Ohranila se je vsaj ena njegova pridiga s konca 17. stoletja, ki patra Antona Brešana raxodeva kot sprenega pisatelja retorske proze
O dveh verzijah romana S poti. Razlike, prikrite v vrsticah
Izidor Cankar je roman S poti objavil dvakrat (1913, 1919). Obstoj dveh nekoliko različnih verzij romana doslej ni vzbujal misli na njuno notranjo variantnost in na implikacije, ki bi jih ta lahko imela na razumevanje avtorjevih idejnih ali estetskih pogledov. Podrobna primerjava obeh verzij pokaže na nekatere zanimive razlike, ki niso brez pomena za interpretacijo besedila in nakeže, kako so dane okoliščine narekovale izbiro tekstnokritičnega koncepta v znanstveni izdaji romana S poti
Filozofsko delo prof. Milana Komarja
Milan Komar (roj. 1921) je slovenski izseljenski filozof, ki od 1948 živi in deluje v Argentini. Njegovo raziskovalno delo je potekalo iz srednjeveške filozofije prek Wolffa in Kanta do Hegla, Marxa in modernih fenomenoloških in eksistencialnih filozofskih tokov. Poglabljal se je tudi v povezave med dognanji antične in srednjeveške filozofije in moderne psihološke in psihiatrične znanosti. Imel je veliko učencev in naslednikov, saj je njegovo strokovno delo v Argentini dobilo ime »Escuola di Komar«
Župnijske kronike — kdaj slovenščina prevlada nad nemščino?
V članku se lotevamo vprašanja, kdaj je v župnijskih kronikalnih besedilih nemščino nasledila slovenščina in nad njo postopoma prevladala ter v katerih zvrsteh kronik se je to v slovenskih deželah dogodilo prej, v katerih pozneje? Za ta namen smo upoštevali širši nabor kroniških besedil, med njimi tudi oznanilne knjige. V oznanilih je župnik oziroma njegov namestnik neposredno sporočal svojemu občestvu vesti, ki so bile namenjene vsem in so jih morali razumeti vsi. Ker je velika večina vernikov razumela samo slovensko, so morale biti razne vrste oznanil dejansko vedno podane v slovenščini – seveda ustno, medtem ko je pisna podlaga tega ustnega sporočila še dolgo ostala zapisana v nemščini.
Naš prikaz prodora slovenščine v cerkvena kroniška besedila podpirajo tri vrste virov, ki hkrati predstavljajo tri stopnje prehoda od nemščine k slovenščini, to so: 1) Ženitni oklici v slovenščini ljubljanske stolne župnije sv. Nikolaja za obdobje 1737–1759. 2) Najzgodnejša župnijska oznanila v slovenščini najdemo po dosedanjih raziskavah v oznanilni knjigi ljubljanskih frančiškanov, in sicer v vpisih iz let od 1831 do 1835, ko slovenščina popolnoma prevlada. 3) Nasprotno kot oznanilne knjige, ki beležijo prihajajoče dogodke, pa župnijske kronike v pravem pomenu besede vsebujejo podatke o izvršenih dogodkih, ki so za pripovedovalca že preteklost. Ena od zgodnjih župnijskih kronik, kjer moremo opazovati prehod iz nemščine v slovenščino, je kronika župnije Dovje – Mojstrana, ki sta jo v letih 1878–1925 zapored pisala župnika Janez Ažman in Jakob Aljaž (žpk. 1889–1927). Še zgodnejši vir je kronika župnije sv. Danijel nad Prevaljami, kjer je vikar Jožef Skrbinc uvedel slovenščino kot edini jezik kronike že 15. avgusta 1873, kar je doslej najzgodnejši znani primer te vrste
- …
