1,721,001 research outputs found
Towards greening a university campus: The case of the University of Maribor, Slovenia
The environmental performance of the University of Maribor (Engineering Campus) has been assessed on a life cycle basis. The following activities have been considered in the study: the use and operation of lecture theatres (construction and maintenance, heating, lighting and water consumption) and day-to-day consumption of sundries (paper and plastic bottles). The results indicate that the heating and construction of buildings are the ‘hot spots’ in the system, for most environmental impacts. Different waste management options for the plastic and paper, including recycling, incineration and landfill, have also been compared for environmental impacts and economic costs. The option combining 70% recycling, 29% incineration and 1% landfill has been found to be most economically and environmentally sustainable
Krožna oskrbovalna veriga in vplivi na trajnost, vključujoč krepitev kompetenc na področju logistike
This thesis focuses on creating a framework for evaluating the influence of closed-loop on supply chain performance in the case of petrochemical industry in the Egyptian context, with a focus to test the influence of sustainability on the supply chain performance, to investigate the function of sustainability as a mediator between reverse logistics and supply chain performance, and evaluate the impact of closed-loop supply chains (environmental legislation, customer awareness and economic motivations) on sustainable development. The gathering of primary data helped the current study\u27s goals get accomplished. Surveys are used to gather data to estimate how reverse logistics impacts the effectiveness of the supply chain. The employees of supply chain companies in Egypt received the surveys from the researcher. The study\u27s findings indicate a strong link between sustainability and reverse logistics. Additionally, there is a marginally significant correlation between supply chain performance and sustainability. The outcomes also showed that the closed-loop supply chain has little influence on supply chain efficiency and sustainability. Furthermore, there is a marginally significant association between supply chain effectiveness and reverse logistics. The results also revealed that sustainability has a function in supply chain performance and reverse logistics.Trajnostni razvoj in njegova implementacija sta od leta 1992, ki sovpada z vrhom v Riu de Janeiru, deležna globalne pozornosti. Vrh v Riu je privedel do sprememb v svetovni družbi in njenih gospodarstvih ter je spodbujal predloge za izboljšave v gospodarskih, družbenih, okoljskih in političnih razsežnostih, ne le na makroravni, temveč tudi na mikroravni. Tako so podjetja začela vključevati načela trajnostnosti v svoje strategije in vsakodnevne dejavnosti, pri čemer so se osredotočila predvsem na zmanjšanje stroškov virov in materiala. Vendar se podjetja za doseganje in prilagajanje ciljev, povezanih s trajnostnostnimi zahtevami, običajno zanašajo na metode za oblikovanje, izvajanje in spremljanje svojih sistemov z vidika okoljskih, družbenih in gospodarskih vidikov (Baumgartner, 2014).
Za vse tri vidike je bilo predlaganih več pristopov ali opredelitev. Na primer, vidik ekonomske trajnostnosti je povezan s finančno zmogljivostjo podjetja, da lahko neomejeno podpira gospodarsko proizvodnjo. Poleg tega je ekonomska trajnostnost predstavljena kot sedanja in prihodnja vrednost naravnih virov (npr. pitne vode) ter zajema izdelke, potrošnjo, naložbe, lokalne trge in svetovno gospodarstvo (Zhong in Wu, 2015). Okoljska trajnostnost se osredotoča na dolgoročno preživetje ljudi. Okoljska trajnostnost tako velja za odgovorno interakcijo med človekom in okoljem, ki vključuje preprečevanje degradacije in izčrpavanja naravnih virov ob ohranjanju dolgoročne kakovosti okolja (Zhong in Wu, 2015). Družbena trajnostnost je po drugi strani povezana s kakovostjo življenja, v vseh družbenih segmentih. Predstavlja splošno skrb in sodelovanje, ki ju podjetja in posamezniki izvajajo v interesu družbe. Družbena trajnostnost zahteva, da vsi člani družbe sprejmejo razlike in jih obravnavajo kot središče moči in premoči, kar zagotavlja rast in blaginjo za vse (Vallance et al., 2011). Poleg tega sta Glavič in Kovačič Lukman (2007) predstavila trajnostnost s sistemskega vidika kot proces, ki poudarja razvoj človeške družbe z upoštevanjem odgovornega gospodarstva, v skladu z okoljskimi in naravnimi proces
A life cycle assessment of food supply chains
Oskrba s hrano je eno izmed najbolj zapletenih logističnih področij v zadnjih desetletjih glede na neprestano rast potrošnje prehrambenih izdelkov, predvsem v hitro razvijajočih se državah. Oskrbne verige hrane postajajo vse bolj globalne in prepletene znotraj široke mreže pridelovalcev, distributerjev, logističnih centrov, trgovin in potrošnikov. Kompleksnost na področju prehrambne industrije prinaša odgovorno spremljanje sledljivosti blaga, preverjanja kakovosti, ustreznosti in časovne zadostnosti z ozirom na zadovoljitev potreb vse zahtevnejših potrošnikov. Z večanjem proizvodnih kapacitet in zadovoljitvijo potreb po hrani globalnega prebivalstva je neizogibna posledica onesnaževanje okolja z različnimi izpusti in odpadnimi snovmi. Za bolj celovito razumevanje oskrbovalnih verig hrane, njihovih vlog in potencialov izboljšav moramo sisteme proučiti na zelo podroben, sistemski in strukturiran način, ki presega le opis materialnih tokov, porabljeno energijo, transportne poti in časovne omejitve. V zadnjih letih se povečuje zanimanje za vrednotenje oskrbnih verig predvsem z vidika emisij v zrak (npr. CO2) in uvajanja trajnostne embalaže ter skrbnega ravnanja z odpadki. Poudarek je tudi na spodbujanju potrošnikov k nakupu okolju prijaznih gospodinjskih aparatov in drugih naprav. Redko pa najdemo raziskave, ki vključujejo celovito vrednotenje oskrbne verige od samega začetka pridobivanja materialov, skozi transport do proizvodnega obrata, proizvodne procese, transport do distribucijske mreže, potrošnika in, ne nazadnje, skozi fazo uporabe izdelka v času njegove življenjske dobe, vse do zadnje faze, ko izdelek izgubi svojo prvotno funkcijo in postane odpadek in lahko tudi vir za nadaljnjo uporabo. Pri pregledu literature na področju trajnostne oskrbe s hrano lahko v zadnjih letih zasledimo novejšo metodo celostnega vrednotenja okoljskih vplivov oskrbovalnih verig, imenovano Life Cycle Assessment, ali vrednotenje življenjskega cikla (v nadaljevanju LCA). Metoda temelji na ISO (Mednarodna organizacija za standardizacijo) standardih 14040 in 14044 ter je ena izmed najbolj celovitih in znanstveno ter metodološko podprtih postopkov za vrednotenje vplivov na okolje v celotnem življenjskem ciklu izdelka, procesa ali storitve.Food supply is one of the most complex areas in recent decades, given the steady growth of food consumption, especially in rapidly developing countries. Food supply chains are becoming increasingly global, intertwined within a broad network of farmers, producers, distributors, logistics centers, stores, and consumers. Complexity in the food industry entails responsible monitoring of goods traceability, quality checks, adequacy, and timeliness regarding meet the needs of increasingly demanding consumers. Within growing production capacities and satisfaction of food needs on the global level, pollution of the environment with various emissions and waste is an inevitable consequence. In order to fully understand the role and potential of improvements in the food sector, we need to examine systems in a detailed, systematic, and structured way that goes beyond material flows, energy consumption, transport paths, and time limitations. In recent years, there has been an increasing interest in evaluating supply chains, especially in the field of air emissions (e.g. CO2), sustainable packaging and waste management. Encouragements were also noticed in buying eco-friendly household appliances and other machinery. However, there is a limited number of studies that cover a comprehensive evaluation of food supply chains from the very beginning – the acquisition of materials through transportation to the manufacturing plant, production processes, distribution network, to the consumer and, finally, through the use and disposal phase or reuse phase. When reviewing the literature on the sustainable food supply, we can detect a comprehensive method for evaluating the supply chain in recent years, called Life Cycle Assessment (LCA). The method is based on ISO (International Organisation for standardization) standards 14040 and 14044 and is one of the most scientifically and methodologically supported procedures for evaluating environmental impacts throughout the lifecycle of a product or service
Material flow analysis and life cycle assessment of cobalt in Slovenia
Kobalt se nahaja na evropskem seznamu kritičnih surovin in je pomemben material pri
razvoju modernih tehnologij ter zelenih industrij. Slovenija nima rudnikov kobalta in
obratov za rafiniranje, zato je visoko odvisna od uvoza. Namen magistrske naloge je
podati opis stanja, o tokovih kobalta v Slovenji, v obdobju petih let (od leta 2020, do
vključno leta 2024) in podati oceno okoljskih vplivov tipičnega izdelka iz kobalta (trajnega
Samarij Kobalt magneta). Podatke o tokovih smo zbirali v podatkovni bazi Comtrade, za
analizo življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessmentv nadaljevanju: LCA) pa smo
uporabili orodje Open LCA, s podatkovno bazo Ecoinvent 3.8. V rezultatih smo na grafih,
modelih in tabelah prikazali trenutno stanje tokov kobalta v Sloveniji in podali oceno
okoljskih vplivov. Rezultati so pokazali, da je Slovenija izrazito uvozno odvisna, pri čemer
se večina uvoženega materiala kopiči v zalogah ali ostane v domači rabi. Kažejo se jasne
priložnosti za vzpostavitev domačih reciklažnih in predelovalnih zmogljivosti, zlasti zaradi
naraščajočega uvoza odpadkov in upada njihovega izvoza. Analiza življenjskega cikla
dodatno potrjuje koristi takšnega prehoda, saj recikliranje Samarij Kobalt magnetov, v
vseh opazovanih vplivnih kategorijah, pomembno zmanjša vplive in tako podpira
strateški premik h krožnemu gospodarstvu ter zmanjšanju odvisnosti od primarnih
surovin.Cobalt is on the European list of critical raw materials and is an important material in
the development of modern technologies and green industries. Slovenia has no cobalt
mines or refining plants, so it is highly dependent on imports. The purpose of this
master\u27s thesis is to describe the situation regarding cobalt flows in Slovenia over a five year period (from 2020 to 2024) and to assess the environmental impact of a typical
cobalt product (a permanent samarium cobalt magnet). We collected data on flows in
the Comtrade database, and for the life cycle assessment (hereafter: LCA) we used the
Open LCA tool with the Ecoinvent 3.8 database. In the results, we presented the current
state of cobalt flows in Slovenia in graphs, models, and tables and provided an
assessment of environmental impacts. The results showed that Slovenia is highly
dependent on imports, with most of the imported material accumulating in stocks or
remaining in domestic use. There are clear opportunities for establishing domestic
recycling and processing capacities, particularly due to the increasing import of waste
and the decline in its export. Life cycle assessment further confirms the benefits of such
a transition, as recycling samarium cobalt magnets significantly reduces impacts in all
observed impact categories, thus supporting the strategic shift towards a circular
economy and reducing dependence on primary raw materials
Trajnostni razvoj v transportu in logistiki
The support for an ongoing global pursuit of sustainable development, consumer awareness about sustainability, and regulations have affected the transport and logistics sector due to the fact that it presents ample environmental, social and economic challenges. The transport sector contributes globally to about 14% of greenhouse gas emissions, and around one third of the European Union\u27s emissions, yet also represents an important economic sector, employing around 10 million individuals, thus requiring an in-depth discussion, especially regarding environmental impact. Due to increasing global concern for the environment, companies and policymakers are facing pressure to reduce the environmental impact related to transport and logistics activities and make them more sustainable. Before choosing a best practice for improvement, especially regarding the environmental perspective, a thorough analysis regarding the environmental impact has to be carried out based on reliable data and methodology. For such purposes, the life cycle assessment (LCA) defined by standards ISO 14040 and 14044 is commonly used. While the LCA focuses only on the environmental perspective, sustainability is represented by three dimensions, which are environmental, economic and social and those are interlinked, which presents a challenge, as each dimension has a major impact on every stage of the life cycle of a product, process or service. Thus there is a need to evaluate all three perspectives of sustainability in order to make transport and logistics processes more sustainable. Another option to make transport and logistics processes more sustainable and to achieve sustainable development is through education. Thus, it is important to integrate sustainability-oriented topics in logistics programs and courses, and consequently educate future logisticians about sustainability. Considering environmental burdens and sustainable development in transport and logistics, we explored LCA regarding its use in transport and logistics and studied the integration of sustainability into logistics education in EU, as it is important to educate future logistics managers and decision makers to gain sufficient knowledge on the importance of sustainability. Also, as logistics processes pose several environmental challenges and impacts, social and economic impacts are the ones that are frequently overlooked. Thus we additionally focused on performing an applicable comprehensive sustainability evaluation of a monkey toy and evaluated its environmental (through LCA), social (through SLCA) and economic (through LCC) impacts through the life cycle. At the same time, we explored options to enhance the present CE concept in the monkey toy company. Exploring the use of LCA in transport and logistics, we focused on the state-of-the-art of transport-related life cycle assessment studies, as they are important for the decision-making processes. Our research of LCA & transport studies was framed around the requirements of the International Organization for Standardization. A specific focus was given to the quality of life cycle assessment phases, comprehending goal and scope, inventory, life cycle impact assessment, and interpretation. Thirty-four research and review papers were studied, sourced from the Web of Science database. Studying the monkey toy, we firstly assessed the environmental impacts of the toy through LCA and additionally combined it with SLCA and LCC to evaluate the toy\u27s sustainability comprehensively. Based on the results of the sustainability evaluation, we gained an insight into environmental, economic and social hotspots that the monkey represents. We then presented a possible enhancement of the CE concept. Lastly, focusing on logistics education, we analyzed and elaborated upon an integration of sustainability topics at higher education programs in logistics and their curricula for bachelor and master degrees at universities across Europe.Podpora nenehnemu globalnemu prizadevanju za trajnostni razvoj, ozaveščenost potrošnikov o trajnosti in regulative vplivajo na transportni in logistični sektor, ker ta predstavlja številne okoljske, socialne in gospodarske izzive. Transportni sektor na svetovni ravni prispeva k okoli 14% emisij toplogrednih plinov, na ravni Evropske unije pa k približno tretjini in hkrati predstavlja pomemben gospodarski sektor, ki zaposluje približno 10 milijonov posameznikov. Zaradi vse večje okoljske in trajnostne ozaveščenosti na globalni ravni se podjetja in oblikovalci politike soočajo s pritiskom, da zmanjšajo vplive na okolje, povezane s prometnimi in logističnimi dejavnostmi, in jih naredijo bolj trajnostne. Pred sprejetjem odločitev o morebitnih izboljšavah, zlasti iz okoljskega vidika, je treba izvesti temeljito analizo vplivov na okolje na podlagi zanesljivih podatkov in metodologij. Za takšne namene se lahko uporabi celovito vrednotenje življenjskega cikla (LCA analiza), ki je določena s standardoma ISO 14040 in 14044. Ta predstavlja celovito metodo za vrednotenje vplivov proizvodov in procesov na okolje. Medtem ko se LCA osredotoča le na okoljski vidik, trajnost predstavljajo tri dimenzije, ki so okoljska, gospodarska in družbena. Te so medsebojno povezane, kar predstavlja izziv, saj vsaka dimenzija močno vpliva na vsako fazo življenjskega cikla izdelka, procesa ali storitve. Zato je potrebno pri vrednotenju vpliva izdelka, procesa ali storitve oceniti vse tri vidike trajnosti, da bi lahko transportne in logistične procese izboljšali iz vidika trajnosti. Druga možnost za izboljšanje procesov in doseganje trajnostnega razvoja na področju transporta in logistike, je z izobraževanjem. Zato je pomembno vključevanje tem, ki so usmerjene k trajnosti, v logistične programe in tako bodoče logiste poučiti o trajnosti. Glede na številne izzive, okoljske obremenitve in trajnostni razvoj v transportu in logistiki smo raziskali uporabo LCA v transportu in logistiki ter preučili vključevanje trajnosti v izobraževanje o logistiki v EU, saj je pomembno, da izobrazimo prihodnje vodje logistike in nosilce odločanja, da ti pridobijo zadostno znanje o pomembnosti trajnosti. Nadalje logistični procesi predstavljajo številne izzive in vplive na vse tri dimenzije trajnosti, vendar pa sta družbeni in gospodarski vidik večkrat spregledana. Zato smo se dodatno osredotočili na izvedbo celovite ocene trajnosti igrače in ovrednotili njene okoljske (s pomočjo LCA), družbene (preko SLCA) in ekonomske (skozi LCC) vpliva skozi življenjski cikel. Hkrati smo raziskali možnosti za izboljšanje koncepta krožnega gospodarstva v podjetju. Z raziskovanjem uporabe LCA v transportu in logistiki smo se osredotočili na pregled najsodobnejših študij ocenjevanja življenjskega cikla, povezanih s transportom. Tako smo v nadaljevanju izvedli kritičen pregled študij 34 znanstvenih in preglednih znanstvenih člankov na tematiko LCA & transporta, katere smo pridobili iz podatkovne zbirke Web of Science. Naša raziskava LCA & transport je slonela na zahtevah mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO). Poseben poudarek smo namenili kakovosti faz izvedenih analiz LCA, ki so definiranje cilja in obsega študije, popis, določitev obremenjevanja okolja in interpretacija rezultatov. Nadalje smo s študijem igrače najprej preko LCA ocenili vplive na okolje in to dodatno kombinirali z analizama SLCA (družbeni vidik) in LCC (ekonomski vidik), da bi celovito ocenili trajnost igrače. Na podlagi rezultatov ocenjevanja trajnosti smo dobili vpogled v okoljska, gospodarska in socialna žarišča, ki jih predstavlja igrača in na podlagi rezultatov predstavili možno izboljšavo koncepta krožnega gospodarstva. Nazadnje smo analizirali integracijo trajnostnih tem v visokošolskih in magistrskih programih logistike in njihovih učnih načrtih na evropskih univerzah na podlagi okvira sistematizacije in razvrščanja terminov trajnosti
A life cycle assessment of tomato packaging
Ta naloga predstavlja celovito oceno življenjskega cikla embalaže za paradižnik iz vidika vplivov na okolje. V nalogi so analizirane štiri različne plastične embalaže za paradižnik – polipropilenska folija, polipropilenska vrečka kombinirana s kartonsko škatlo iz valovitega recikliranega papirja, navadna plastična vrečka iz polietilena nizke gostote in škatla iz recikliranega polietilena tereftalata. Analizo vrednotenja življenjskega cikla smo izvedli z uporabo programskega orodja Open LCA in CML Centrum voor Milieukunde Leiden, metodo za vrednotenje vplivov. Rezultati so pokazali, da imata procesa proizvodnje plastične embalaže in kartonske škatle največji vpliv na okolje. Gledano skozi celoten življenjski cikel, predstavlja R PET škatla najslabšo možnost za izbiro embalaže, saj ima vpliv na večino okoljskih kazalcev izrazitejši, v primerjavi z drugimi embalažami. LDPE in PP vrečka nista tako sporni za okolje, kot pa R PET škatla ali celo sestavljena embalaža iz PP folije in kartonske škatle. Vse embalaže pa dosegajo največje vplive na okolje v kategoriji globalnega segrevanja ozračja.This assignment, however presents a comprehensive assessment of tomato packaging life cycle and its impacts on environment. The assignment shows analysis of four different plastic packagings for tomatoes - polypropylene film, polypropylene bag combined with a cardboard box made of corrugated recycled paper, a plain low-density polyethylene plastic bag and a recycled polyethylene terephthalate box.The analysis of the assessment of the life cycle was done using OpenLCA software and CML - Centrum voor Milieukunde Leiden, method of impact assessment. The results show that both, the production process of plastic packaging and the production process of a cardboard box have the biggest environmental impact. Taking into account the entire life cycle, the R PET box presents the worst choice of packaging. In comparison to other packagings, it has more pronounced impact on most environmental indicators. LDPE and PP bags present less of a threat to environment in contrast to the R PET box or a composite packaging made of PP film and cardboard box. All four different tomato packagings reach the biggest environmental impacts in category of causing global warming
Ecodesign methodology for textile coverings used in the European construction and transport industry
Ecodesign is the systematic integration of environmental requirements into product design
and development, to improve its overall environmental performance. In this sense, an
Ecodesign methodology has been developed for design and product development of textile
coverings used in the European construction industry within the European Union project
EcoMeTex, with a specific focus on recyclable textiles. The application on two textile floor
covering products emphasise the importance of the materials used in the textile, and
underpins the specific focus of the project on the recyclability of the textile floor coverings. As
a result different new product concepts have been developed, which are being tested for their
suitability and feasibility. The transferability of the Ecodesign methodology is demonstrated
by its adaptation and application to a textile covering product for the transport industry
[EcoMeTex, 2014] 1.Ecodesign is the systematic integration of environmental requirements into product design
and development, to improve its overall environmental performance. In this sense, an
Ecodesign methodology has been developed for design and product development of textile
coverings used in the European construction industry within the European Union project
EcoMeTex, with a specific focus on recyclable textiles. The application on two textile floor
covering products emphasise the importance of the materials used in the textile, and
underpins the specific focus of the project on the recyclability of the textile floor coverings. As
a result different new product concepts have been developed, which are being tested for their
suitability and feasibility. The transferability of the Ecodesign methodology is demonstrated
by its adaptation and application to a textile covering product for the transport industry
[EcoMeTex, 2014] 1
Life cycle assessment of plastic flows in Slovenia from environmental impacts assessment
Močna porast proizvodnje različnih izdelkov na osnovi različnih plastičnih materialov povečuje tudi nastajanje plastičnih odpadkov, kar ustvarja nove izzive, saj se različni plastični materiali različno reciklirajo oz. zaključujejo svoj življenjski cikel. Kljub temu, da Slovenija že dosega cilj 55 % recikliranja plastične embalaže do leta 2030, pa za oceno vplivov plastike na okolje skozi njen celotni življenjski cikel v Sloveniji še ni bilo opravljene raziskave. Analiza materialnega toka plastike v Sloveniji zajema zadnje statistično leto, tj. 2021. Študija magistrske naloge predstavlja LCA analizo (Analizo življenjskega cikla (angl. Life Cycle Assessment) plastičnih tokov, ki obsegajo 8 vrst plastičnih polimerjev (LDPE, HDPE, PVC, PET, PUR, PP, PS in ostala plastika) ter vse faze življenjskega cikla z različnimi scenariji v končni fazi. Analiza je bila izvedena z uporabo programskega orodja Open LCA in ReCiPe 2016 metodo ocenjevanja vpliva življenjskega cikla. Glavni dejavniki, ki prispevajo k okoljskim obremenitvam, so bili identificirani skozi vse faze življenjskega cikla. Izkazalo se je, da ima največji vpliv na okolje pri vseh osmih proučevanih plastikah faza proizvodnje, vodilna pri vplivih na okolje je ostala plastika (ki je je tudi količinsko največ), sledi ji HD-PE. Najmanj okoljskih vplivov se pojavlja pri plastikah PVC in LDPE. Vseh 8 plastik pa dosega največje vplive na okolje v kategoriji globalnega segrevanja. Po primerjavi z različnima končnima scenarijema (100 % sežig in 100 % reciklaža) ugotovimo, da je najmanj sporen za okolje scenarij 100 % reciklaže, saj ima zaradi povratne zanke najmanjši vpliv na okolje.A strong increase in the production of various products based on different plastic materials is also increasing the creation of plastic waste, which creates new challenges as different plastic materials are recycled differently or they differently end their life cycle. Although Slovenia is already on the way to meet the target of 55% recycling of plastic packaging by 2030, no research has yet been carried out to assess the environmental impacts of plastics through their entire life circle in Slovenia. The analysis of the material flow of plastics in Slovenia covers the latest statistic year, 2021. The MA thesis study presents an LCA (Life Cycle Assessment) analysis of plastic flows, covering eight types of plastic polymers (LDPE, HDPE, PVC, PET, PUR, PP, PS and other plastics), as well as all the phases of life cycle with different scenarios in the final phase. The analysis was carried out with the Open LCA software tool and the ReCiPE 2016 method of estimating the impact of life cycle. The main factors that contribute to the environmental burdens have been identified throughout all the phases of life cycle. The results have revealed that, out of eight studied plastics, the production phase has the biggest impact on environment. The other plastics (which also have the highest quantity) took the leading role in the impact on environment and is followed by HD-PE. The PVC and LDPE plastics have the lowest impact on the environmenthowever, all eight plastics have the highest environmental impact in the category of global warming. After the comparison with different final scenarios (100 % incineration and 100 % recycling), it can be concluded that the 100% recycling scenario is least environmentally controversial, as it has the lowest impact on environment because of the feedback loop
Perception and implementation of the circular economy among students : empirical research at the University of Maribor
Zaradi vse hitrejšega načina življenja, še posebej mladih ljudi, kot so študentje, se postavlja vprašanje, koliko je okolje okoli nas primerno za zdravo življenje in razvoj. Nekatere raziskave so pokazale, da je krožno gospodarstvo zelo pomembno za izboljšanje načina življenja in s tem tudi okolja, v katerem živimo. V tem raziskovalnem delu smo preverili, kateri so ključni dejavniki krožnega gospodarstva, ki jih študentje uporabljajo pri svojih vsakodnevnih dejavnostih. Na osnovi strategije 9R smo študentom pripravili anketo s trditvami, ki temeljijo na dejavnikih krožnega gospodarstva. Rezultati analize so pokazali, da študentje vsekakor uporabljajo dejavnike krožnega gospodarstva v svojih vsakodnevnih dejavnostih. Ugotovili smo tudi, da študentje veliko večji pomen pripisujejo zmanjševanju količine odpadkov, obnovi in ponovni uporabi, recikliranju ter popravljanju in vzdrževanju izdelkov kot nekaterim drugim dejavnikom, kot je kompostiranje bioloških odpadkov.Due to the increasingly fast-paced way of life, especially for young people like students, there are questions about how suitable our environment is for healthy living and development. Some studies have found that a circular economy is a very important factor for improving the way of life, and thus the environment we live in. In this research work, we examined the key factors of the circular economy that students apply in their daily activities. Based on the 9R strategy, we prepared a survey for students with statements that focus on the factors of the circular economy. The analysis results showed that students indeed apply the factors of the circular economy in their daily activities. We also found that students place much more importance on reducing waste, renewing and reusing, recycling, and repairing and maintaining products than on other factors such as composting biological waste
OVREDNOTENJE MORSKIH SEDIMENTOV IZ PRISTANIŠČA LUKE KOPER IZ OKOLJSKEGA VIDIKA IN VIDIKA UPORABNOSTI V OPEKARSKI INDUSTRIJI
The majority of the world’s goods are transported over water and dredging is essential for the development of harbors and ports. Therefore, the management of dredged material is a worldwide issue. Due to its chemical and petrographic, mineralogical and homogeneity composition, marine sediments are an appropriate raw material to use in the brick industry. Marine sediments can serve as raw material for the production of clay blocks, roofing and ceramic tiles.
Different analyses were carried out in order to determine if the dredged material from the Port of Koper is environmentally friendly and suitable to use in the brick industry. These analyses included: a chemical analysis, a mineralogical analysis, a particle size analysis and a chloride content (Cl-) analysis, and tests of firing in a gradient furnace. Furthermore, tests of mechanical properties, as well as tests of frost-resistance of the samples were carried out.
On the basis of primary analyses and samples prepared in a lab, it was established that marine sediments from the Port of Koper without any additives are only conditionally suitable as a source material for producing brick products. In collaboration with Gorica brickworks (Goriške opekarne), a pilot production from a mixture of 60% component B from Gorica brickworks and 40% component A (marine sediments) from the Port of Koper was prepared. Different tests showed the mixture could be appropriate for brick production.Transport večine trgovskega blaga po svetu poteka po morju in poglabljanje morskega dna je bistvenega pomena za razvoj pristanišč. Ravnanje z izkopanim materialom je zato globalni problem. Morski sediment je zaradi svoje kemijske in mineraloške sestave primerna surovina za uporabo v opekarski industriji. Morski sediment lahko služi kot surovina za proizvodnjo glinenih blokov, strešnikov in keramičnih ploščic.
Da bi ugotovili, ali je bagrani material iz Luke Koper okolju prijazen in primeren za uporabo v opekarski industriji, so bili izvedeni različni testi. Ti so obsegali: kemične in mineraloške teste, analizo velikosti delcev in analizo vsebnosti kloridov ter testiranje žganja v gradientni peči. Poleg tega so bile izvedene raziskave mehanskih lastnosti in odpornosti vzorcev proti zmrzali.
Na podlagi primarnih analiz in vzorcev, pripravljenih v laboratoriju, je bilo ugotovljeno, da je morski sediment iz Luke Koper brez kakršnihkoli dodatkov le pogojno primerna surovina za proizvodnjo opečnih izdelkov. V sodelovanju z Goriškimi opekarnami je bila pripravljena pilotna proizvodnja vzorcev, narejenih iz mešanice iz 60 % komponente A in 40 % komponente B (luškega mulja). Različni testi so pokazali, da je mešanica primerna za proizvodnjo opečnih izdelkov
- …
