1,720,998 research outputs found
Novelties in the systemic treatment of esophageal carcinoma
Rak požiralnika je po incidenci in umrljivosti med desetimi najpogostejšimi raki in eden od rakov z najslabšo prognozo. V zadnjih letih so bile na področju specifičega sistemskega zdravljenja raka požiralnika stadija III in IV objavljene nove klinične raziskave, ki bodo na kratko predstavljene v tem prispevku. Poleg citostatskega zdravljenja je sedaj pri bolnikih z metastatsko obliko raka in visoko izraženostjo PD-L1 indicirano kombinirano sistemsko zdravljenje z kemoterapijo in zaviralcem imunskih nadzornih točk. Pri bolnikih po radikalnem zdravljenju s kemoradioterapijo in resekcijo, brez doseženega patološkega popolnega odgovora, pa je indicirano enoletno zdravljenje z nivolumabom
Immune-related adverse events
Specifično sistemsko onkološko zdravljenje z zaviralci imunskih nadzornih točk dokazano podaljša celokupno preživetje in izboljša kakovost življenja bolnikov z različnimi vrstami raka. Število bolnikov, ki se zdravi s to vrsto imunoterapije, strmo narašča. Zaviralci imunskih nadzornih točk lahko povzročijo posebno vrsto neželenih učinkov, imenovanih imunsko pogojeni neželeni učinki. Ti so posledica prekomerne aktivacije imunskega sistema. Lahko privedejo do resnih in celo življenje ogrožajočih zapletov, čeprav so v večini blage do zmerne stopnje. Prizadet je lahko kateri koli organ. Ključno pri njihovi obravnavi ostaja hitra prepoznava, ustrezno zdravljenje in večje ozaveščanje med kliniki različnih področij in bolniki ter njihovimi svojci
Quantitative analysis of PET/CT images of immune related side effects in metastatic melanoma patients
Uvod: Imunoterapija z zaviralci imunskih nadzornih točk je del standardnega zdravljenja bolnikov z metastatskim melanom, saj dokazano podaljša preživetje in izboljša kakovost življenja bolnikov. Povzroči lahko stranske učinke, imenovane imunsko pogojeni neželeni učinki (ipNU). Za učinkovito obvladovanje ipNU je v prvi vrsti potrebna zgodnja prepoznava in čimprejšnje ustrezno zdravljenje. Pozitronska emisijska tomografija z računalniško tomografijo z 18F-fluordeoksiglukozo (18F-FDG PET/CT) je občutljiva, neinvazivna, široko uporabljana slikovna metoda za diagnostiko in spremljanje uspešnosti zdravljenja metastatskega melanoma. Na področju analiz 18F-FDG PET/CT slik se hitro razvija področje podrobne kvantitativne analize z uporabo umetne inteligence. Zaenkrat še ni jasno, kakšna je vloga kvantitativnega ovrednotenja in analize 18F-FDG PET/CT za napoved oz. prepoznavo ipNU.
Namen: Namen doktorske naloge je ugotoviti, ali lahko bolnikom z metastatskim malignim melanomom, ki se zdravijo z imunoterapijo in so redno sledeni s 18F-FDG PET/CT, omogočimo s pomočjo kvantitativnih analiz slik hitrejšo prepoznavo ipNU.
Hipoteza: Kvantitivne analize 18F-FDG PET/CT slik lahko zagotovijo več informacij o možnih ipNU in tako pripomorejo k hitrejši in boljši obravnavi teh neželenih učinkov.
Zasnova raziskave ter opis metod in preiskovancev: V retrospektivno pilotno klinično raziskavo in prospektivno, nerandomizirano klinično raziskavo smo vključili bolnike s citološko ali histološko verificiranim metastatskim ali neresektabilnim malignim melanomom, ki so prejemali zaviralce imunskih nadzornih točk in smo jih sledili s 18F-FDG PET/CT. Bolnike, vključene v prospektivno raziskavo, smo redno slikali s 18F-FDG PET/CT: izhodiščno (v obdobju 4-ih tednov pred zdravljenjem), 4 tedne po začetku zdravljenja, 16. teden po zdravljenju in nato vsakih 16 tednov.
Segmentacija območja zanimanja - ROI (ang. region of interest) je bila narejena s konvolucijsko nevronsko mrežo - CNN (ang. convolutional neural network). Temu je sledila kvantifikacija 18F-FDG PET signala v segmentiranih regijah z uporabo SUV (ang. standardized uptake value). Beležili smo časovno spremenljivost kvantitativnih metrik in jih primerjali s klinično zaznanim odzivom ali toksičnostjo. Napovedno moč kvantitativnih metrik smo ovrednotili s krivuljami ROC (ang. receiver characteristic curve). Za ovrednotenje preživetja smo uporabili metodo Kaplan-Meier in univariantni Coxov model.
Rezultati: Raven, ki je najbolje ločevala bolnike z in brez ipNU s statistično opazno razliko v vrednosti slikovnega biološkega označevalca percentil SUV (p < 0.05), je bila: SUV95% = 2.7 g/ml za črevesje, SUV95% = 1.7 g/ml za pljuča ter SUV75% = 2.1 g/ml za ščitnico. V prospektivni klinični raziskavi smo analizirali 242 18F-FDG PET/CT slik pri 71 bolnikih z napredovalim melanomom. Detekcija ipNU pri zgodnjem slikanju 18F-FDG PET/CT 4 tedne po pričetku zdravljenja je bila boljša le pri analizi optimalnega percentila SUV ščitnice glede na slikanje 18F-FDG PET/CT 32 tednov po pričetku zdravljenja. Najboljši AUROC za detekcijo ipNU smo dobili pri 18F-FDG PET/CT 16 tednov po začetku zdravljenja, in sicer je znašal: 0.76 za pljuča, 0.53 za črevesje in 0.81 za ščitnico. Bolniki iz skupine s klinično dobrobitjo zgodnjega 18F-FDG PET/CT so imeli statistično značilno daljše celokupno preživetje glede na bolnike iz skupine brez klinične dobrobiti (p = .003).
Zaključki: Z opravljeno pilotno kvantitativno analizo treh pogosteje prizadetih organov zaradi ipNU (črevesje, pljuča in ščitnica) pri retrospektivno zbranih 58 bolnikih z metastatskim melanomom, ki so prejemali imunoterapijo, smo identificirali kvantitativni slikovni biološki označevalec percentil SUV za ločevanje med bolniki z in brez ipNU. Percentil SUV smo implementirali v prospektivni klinični raziskavi, s katero smo analizirali 18F-FDG PET slike pri 71 bolnikih z napredovalim melanomom. Ugotovili smo, da uporaba kvantitativnega slikovnega označevalca, optimalnega percentila SUV, na 18F-FDG PET/CT slikah 4 tedne po pričetku imunoterapevtskega zdravljenja bolnikov z metastastskim melanomom, ne vodi v statistično značilno zgodnejše odkrivanja ipNU pri treh opazovanih organih (črevesje, pljuča, ščitnica) glede na 18F-FDG PET/CT 16 tednov po pričetku zdravljenja. Prospektivno smo potrdili, da je percentil SUV robusten, kvantitativni slikovni biološki označevalec ipNU. Dokazali smo, da je zgodnji 18F-FDG-PET/CT, opravljen 4 tedne po pričetku imunoterapije, prognostičen slikovni biološki označevalec uspeha imunoterapevtskega zdravljenja pri bolnikih z metastastskim melanomom.Background: Immunotherapy with immune checkpoint inhibitors (ICI) is considered the standard of care for the treatment of unresectable stage III and IV metastatic melanoma (mM). It leads to high response rates and improvement of survival in this group of cancer patients. ICI treatments can cause different immune-related adverse events (irAE). Due to the novel mechanism of action, unpredictable nature, and broad usage of ICIs, development of biomarkers capable of early detection and monitoring of irAEs is an area of urgent need. Positron emission tomography/computed tomography with [18F]2fluoro-2-deoxy-D-glucose (18F-FDG PET/CT) is a sensitive and non-invasive test commonly used in diagnosis, staging, and treatment response evaluation in mM. The segmentation of metastatic lesions and organs on 18F-FDG PET/CT with deep learning-based convolutional neural network (CNN) has recently been developed.
Hypothesis: We hypothesized that an automated organ segmentation method would be capable of quantifying irAE-susceptible organ inflammation in 18F-FDG PET/CT images in metastatic melanoma patients treated with ICI and predict occurrence of irAE.
Material and methods: Patients with mM, receiving ICI treatment, were regularly followed by 18F-FDG PET/CT. In the prospective clinical study, patients were scanned at baseline, early point at week four (W4), week sixteen (W16) and week thirty-two (W32) after ICI initiation. A convolutional neural network (CNN) was used to segment three organs: lung, bowel, thyroid. Quantitative molecular imaging biomarker of irAE - optimal SUV percentile, developed in the pilot study, was analysed within the target organs and correlated with the clinical irAE status. Area under the receiver-operating characteristic curve (AUROC) was used to quantify irAE detection performance. Kaplan-Meier analysis and univariate Cox regression analysis were used to assess the impact on survival.
Results: Optimal percentiles for identifying irAE, identified in the pilot study, were bowel (SUV95%, AUROC=0.79), lung (SUV95%, AUROC=0.98), and thyroid (SUV75%, AUROC=0.88). A total of 242 18F-FDG PET/CT images of 71 mM patients were collected and analysed in the prospective sudy. The early W4 scan showed improved detection only for the thyroid gland compared to W32 scan (p=0.047). The AUROC for detection of irAE in the three target organs was highest when SUVX% was extracted from W16 scan and was 0.76 for lung, 0.53 for bowel and 0.81 for thyroid. Based on early 18F-FDG PET/CT scan, there was a statistically significant difference in median overall survival between the clinical benefit group and no clinical benefit group (p = 0.003).
Conclusions: By performing a pilot study with a quantitative analysis of the three organs most affected by ipNU (colon, lung, and thyroid) in a retrospectively collected 58 patients with metastatic melanoma receiving immunotherapy, we identified a quantitative imaging biomarker, SUV percentile, to distinguish between patients with and without ipNU. We implemented the SUV percentile in a prospective clinical trial that analysed 18F-FDG PET images in 71 patients with advanced melanoma. We found that 18F-FDG PET/CT imaging 4 weeks after the start of treatment in patients with metastatic melanoma receiving immunotherapy did not lead to a statistically significant earlier detection of ipNU in the three organs studied (colon, lung and thyroid) compared to 18F-FDG PET/CT 16 weeks after the start of treatment. We prospectively confirmed that SUV percentile is a consistent quantitative imaging biomarker of ipNU. We have demonstrated that early 18F-FDG -PET/CT, performed 4 weeks after the start of immunotherapy, is a prognostic imaging biomarker of the success of immunotherapy treatment in patients with metastatic melanoma
Systemic treatment of melanoma patients with central nervous system metastases
Bolniki z metastatskim melanomom, ki imajo možganske zasevke, so posebna podskupina melanomskih bolnikov z zelo slabim preživetjem. Pri obravnavi teh bolnikov je ključen multidisciplinaren pristop, ki vključuje tako lokalno zdravljenje (nevrokirurgija, radioterapija) kot specifično sistemsko onkološko zdravljenje. Z novimi možnostmi lokalne in sistemske terapije so se preživetja bolnikov z možganskimi zasevki izboljšala. Glede zaviralcev imunskih kontrolnih točk je kombinirana imunoterapija s PD-1/ CTLA 4 protitelesi uspešnejša napram mono-imunoterapiji. S kombinirano imunoterapijo je bil v randomiziranih kliničnih raziskavah pri bolnikih z asimptomatskimi možganskimi zasevki ugotovljen visok odgovor na zdravljenje. Ugotavljali so dolgotrajne remisije. Pri bolnikih s simptomatskimi možganskimi zasevki, ki so potrebovali sistemski glukokortikoid, tega uspeha niso beležili. Glede tarčne terapije z BRAF in MEK zaviralci je bil pri kombinaciji dabrafeniba in trametiniba dokazan hiter in visok delež odgovorov, vključno pri bolnikih, ki so prejemali sistemski glukokortikoid. Žal pa je bilo trajanje odgovorov kratko, povprečno manj kot 6 mesecev. Raziskujejo se novi načini zdravljenja, ki bodo dodatno izboljšali preživetja teh bolnikov
- …
